Tiskanje

absorpcíjska cóna koreníne -e -e -- ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

Ali je večer »sredin« ali »sredni«?

Že leta opažam, da na MMC uporabljajo izraz sredni namesto sredin. Danes mi je spet padel v oči članek z isto besedo https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/drzavno-kosarkarsko-prvenstvo/stavka-kosarkarskih-sodnikov-odnesla-sredne-in-cetrtkove-tekme/687408 Vprašal sem več starejših slavistov in noben se ne strinja s tako rabo. Na Radiu in TV Slovenija vedno uporabljajo sredin, tako kot smo se učili v šoli še v prejšnjem tisočletju.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

bombáž bombáža samostalnik moškega spola [bombáš bombáža]

1.

kulturna rastlina z belkastimi, rumenkastimi cvetovi in vati podobnimi vlakni okrog semen, ki raste v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. Gossypium; SINONIMI: iz botanike bombaževec

1.1.

1.2.

STALNE ZVEZE: egiptovski bombaž, strelni bombaž
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. bombaso ali furl. bombâs < poznolat. bombax, kar je prevzeto prek gr. pámbaks iz srperz. pambak - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

bráda -e stil. -é ž, rod. mn. brád (á)
1. spodnji del obraza: podpirati si brado; zapet do brade; z brado pridržati šal; gola, koščena, okrogla brada; jamica na bradi
2. dlakava rast na obrazu: brada mu raste, sega do pasa; briti, gladiti, nositi brado; pustiti rasti brado; častitljiva, črna, dolga, močna, gosta, trda, kratko pristrižena, siva brada; gospod s kozjo brado / Matjaževa brada brada pravljičnega kralja Matjaža / kot vzklik pri prerokovi bradi
3. kar je podobno bradi: z vej visijo brade lišaja / brada pri govedu, konju mahedrava koža pod vratom; brada pri divjem petelinu šop peres na grlu / lov. žarg. gamsova brada gamsov čop
● pog. ta dovtip ima že brado je star; ima dve bradi brado s podbradkom; star. dajati na brado na upanje; smehljati se v brado sam pri sebi; zastar. viseti za brado biti odvisen; pog. problem z brado star; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zase
♦ agr. brada na koruznem storžu lasje, laski; bot. travniška kozja brada travniška rastlina z bledo rumenim koškom in ozkimi listi, Tragopogon pratensis; čeb. brada deščica pred žrelom panja; friz. cesarska brada dvodelna; francoska brada z dolgimi, v spodnjem delu v tri pramene razdeljenimi kocinami; mornarska brada navzgor počesana; les. brada zatrgani del pri štoru, pri tramu; metal. brada odvečni material pri odlitkih, ki ostane na stikih kalupov, modelov; teh. brada del ključa, ki prijemlje v ključavnico; vrtn. judovska brada lončna rastlina z okroglimi listi in visečimi živicami, Saxifraga sarmentosa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

bráda -e tudi bráda -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é brád -áma -é -àh -áma; -é brád -àm -é -àh -ámi (á; á ẹ́; á ẹ̑) obriti si ~o; gola ~; poud. smehljati se v ~o |sam pri sebi|; ~ na koruznem storžu lasje, laski; nestrok. gamsova ~ |strok. gamsov čop|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

brka ► ˈbr̥ka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

deklétce -a s (ẹ̑)
1. drobna, majhna deklica: pred izložbo je stalo suhljato dekletce in navdušeno opazovalo igrače; v naročju je držala dekletce s svetlimi laski
2. ekspr. dekle: njegova nevesta je plašno, rahlo dekletce

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

difuzíjska prevódnost mêjne plastí -e -i -- -- ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

difuzíjska upórnost mêjne plastí -e -i -- -- ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

dláčica -e ž (á)
1. manjšalnica od dlaka: po roki so ji rasle svetle dlačice; dlačice v nosu / gosenice s štrlečimi dlačicami
2. nav. mn., bot. enoceličen ali večceličen izrastek rastlinske povrhnjice: listi tobaka so porasli z dlačicami; hmelj se oprijemlje s plezalnimi dlačicami; koreninske dlačice koreninski laski

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

dlákavi lístni rób -ega -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

dlákavost dlákavosti samostalnik ženskega spola [dlákavost]

1.

lastnost koga, česa, da je poraslo z dlakami

2.

lastnost česa, da je poraslo z dlačicami

ETIMOLOGIJA: ↑dlakav

domácij -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

fršaj [fršȃj] (feršaj) samostalnik moškega spola

rastlina venerini laski, LATINSKO: Asplenium adiantum-nigrum

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

gôlt -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

korenínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na korenino: koreninska zgradba / koreninski vršiček; koreninska povrhnjica
♦ bot. koreninski gomolj; koreninski gomoljčki tvorbe na koreninah metuljnic, ki jih povzročajo dušikove bakterije; koreninski laski; koreninski tlak sila, s katero potiska korenina vodo v steblo; koreninski vrat del rastline med korenino in steblom; koreninska čepica varovalno tkivo iz rahlo povezanih celic, ki obdaja vršičke korenin; vrtn. koreninska gruda korenine sadike s prstjo, ki se jih drži

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

korúzni korúzna korúzno pridevnik [korúzni]

1.

ki je v zvezi s koruzo 1.

ki je iz koruze 1.1. ali vsebuje koruzo 1.1.

STALNE ZVEZE: koruzna bulava snet, koruzna vešča, koruzni hrošč
ETIMOLOGIJA: ↑koruza

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

Kremona ž zemljepisno lastno ime Cremona: v' tem meſti Cremona im. ed. v' laski desheli (IV, 313) Cremona, mesto v severni Italiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

kseromórfni líst -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

lásek -ska m (ā) nav. mn.
1. ljubk. manjšalnica od las: otrok ima samo nekaj laskov / božati po laskih; mehki otroški laski; njeni zlati laski
2. nitast okrasek za novoletno jelko, božično drevesce: razprostreti po jelki laske
3. mn., v zvezi marijini laski trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski, bot. migalica: na travniku smo nabirali marijine laske
● pog., ekspr. niti za lasek ne popusti prav nič
♦ agr. laski na koruznem storžu zelo podaljšani vratovi pestičev; bot. koreninski laski enocelični izrastki rastlinske povrhnjice na koreninah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

lȃsək, -ska, m. = lasec; device Marije laski, das Rispengras (poa annua), Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

lasək, -ska, adj. wohllüstig: laski možje, Jsvkr.; — prim. laskrn (?).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

láski -ov m mn.

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

koreninski laski

GLEJ ŠE SINONIM: lasje
GLEJ ŠE: lasje, migalica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024

laški1 -a prid. italijanski: kaj pravi Lashki im. ed. m Priguvor ǀ Sprizhat meni more Shpansha, Franska, inu lashka im. ed. ž deſhela ǀ jest obene lashke rod. ed. ž, ali latinske, ali nemshke beſsede ne bom meſhal ǀ s: Peter ſe oberne pruti Lashki daj. ed. ž Desheli ǀ Creſcentio na morje ſe poſtavi, inu v' Lashko tož. ed. ž deſhelo ſe perpele ǀ vojsko poſlat Zhes lashko tož. ed. ž deshelo ǀ v' lashki mest. ed. ž desheli v' tem meſti Cæſena je velika kuga ǀ v'lashki mest. ed. ž desheli je bil en Gospud, kateri je greshnu shivil veliku lejt ǀ v' tem meſti Cremona v' laski mest. ed. ž desheli → Lah

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

maríjin -a -o prid. (ȋ)
v zvezah: marijini čeveljčki zaščitena gozdna kukavica, bot. lepi čeveljc; nar. marijini lasci venerini lasci; marijini laski ali marijina trava trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski, bot. migalica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

marijin

Predlog

marijina marijino pridevnik

IZGOVOR: [maríjin]

ZVEZE: marijini laski

PRIMERJAJ: Marijin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

maríjin -a -o (ȋ) nestrok. ~i laski |strok. migalica|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

marijin ► maˈriːjėn -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

nèrazrásli lásek -ega -ska m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

osína -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

Raba velike in male začetnice pri poimenovanju hrane, jedi in rastlin

Zanima me uporaba velike ali male začetnice v imena rastlin (Marijini laski, Božje drevce....) ali hrane (Prekmurska gibanica, Idrijski žlinkrofi).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

skódran skódrana skódrano pridevnik [skódran]

1.

ki ima kodre1 1., je oblikovan v kodre1 1.; SINONIMI: nakodran

1.1.

navadno ekspresivno

kodre1 1.

;

SINONIMI:

navadno ekspresivno nakodran

2.

v obliki skodrani ki ima liste z drobno valovitim, nagubanim robom; SINONIMI: kodrast, nakodran

ETIMOLOGIJA: ↑skodrati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

solzica ► ˈsuzėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

švíst švísta samostalnik moškega spola [švíst]

1.

zvok ob hitrem premikanju, gibanju po zraku, močnem vetru

2.

kot medmet, tudi s ponovljeno črko s posnema oster zvok ob hitrem gibanju, premikanju, drsanju

2.1.

kot medmet

tudi s ponovljeno črko s

2.2.

kot medmet

ETIMOLOGIJA: ↑švistati

trihílij -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

vêjicati lístni rób -ega -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

vlákno -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

Zapis pridevnikov na -ov/-ev oz. -in iz imen v stalnih besednih zvezah

Zanima me, ali pišemo sizifovodelo z veliko ali z malo začetnico? Ter zakaj z veliko/malo začetnico?

Kako pa naj bi pisali Ohmov zakon in Pitagorov izrek? Ter zakaj je v Slovenskem pravopisu Pitagorov izrek z veliko začetnico, parkinsonova bolezen pa z malo začetnico. V čem je razlika?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.