bréme,** -mę́na, n. 1) die Bürde, die Last, die getragen wird; — der Ballen, der Bund: b. papirja, dračja, Cig.; der Krämerballen, Cig., C.; — v breme so se prijeli = oklenili so se drug drugega, Kranjska Gora-DSv.; — 2) die Leibesbürde, Cig.; — v velikem bremenu, hochschwanger, Notr.-Cig.; — 3) die Last (fig.); državljanska bremena, bürgerliche Lasten, Jan.; občinsko breme, die Gemeindelast, Cig.; stvarno breme, die Reallast, DZ.; die Beschwerde, Cig., Jan., M.
bremę̑nce,* n. dem. breme, kleine Last, M.; (bremę́nce, Valj. [Rad]).
bútara, f. ein Bündel (Reiser, Ruthen, Stöcke u. dgl.); der Palmbusch, Cig.; — die Faschine, Cig.; — butara kolja = 50 kolov, jvzhŠt.; — die Bürde, die Last, Mur., Cig., Jan.; sodniška b., Jurč.
króšnja, f. 1) ein hölzernes Gestell, um darin eine Last vor sich oder auf dem Rücken zu tragen, das Tragreff (bav. krächsen, krachsen); kramarska, tesarska, k., C.; — 2) das Gebüsch, C.; — die Baumkrone, Z.; zelena gosta k. drevesa, Vrt.
lȃst 1., -ȋ, f. das Grundeigenthum, der Besitz, Cig., Levst. (Nauk); — das Eigenthum; v lasti imeti, zueigen haben, inhaben, Jan.; = v last imeti, Cig.; v last dati, zueigen geben, Jan. (H.); kupiti kaj v l., durch Kauf etwas eigenthümlich an sich bringen, Mur.; zaklad v svojo last pripraviti, Ravn.-Valj. (Rad); — nam. vlast.
lȃst 2., -ȋ, f. die Gemächlichkeit, die Muße, C.; — prim. hs. last, f. die Leichtigkeit.
ləgotíti, -ím, vb. impf. = lagotiti, C.; l. koga, jemandem die Leiden, die Last, die Arbeit erleichtern, C.
nadlę̑ga, f. die Beschwerde, die Belästigung, die Ungelegenheit; za (v) nadlego biti komu, nadlego delati komu, jemandem Plackereien bereiten, zur Last fallen, lästig fallen, behelligen.
nadlę́žən, -žna, adj. lästig, beschwerlich; n. biti komu, jemandem zur Last fallen, beschwerlich oder lästig sein, jemanden behelligen.
naglȃvje, n. die Last, die man auf dem Kopfe trägt, Mik.; — die Kopfbedeckung, Cig.; — das Diadem, C.; kraljevo n., Škrinj.
napȓtək, -tka, m. die jemandem aufgeladene Last, M.
obnȃšati, -am, vb. impf. ad obnesti; 1) herumtragen, Cig.; breme o., eine Last tragen, C.; — 2) verrichten: pravično vse o., stara prisega, Kres II. 523.; službo o. = službo opravljati, C., Zora, SlN.; — 3) verleumden: o. koga, C.; — 4) o. se, sich betragen, sich benehmen; grdo, lepo o. se; — sich geberden, Mur., Jan.; — sich hervorthun, Cig.; o. se s čim, sich mit einer Sache brüsten, Z.; — o. se za koga (kaj), sich annehmen, Z., Burg., Levst. (Zb. sp.), Dol.; — 5) o. se, sich abnützen: cesta se je začela obnašati (= je izvožena, slaba), Gor.
obtę́žən, -žna, adj. Last-: obtę̑žni pesek, Cig.
obtežílọ, n. die Belastung, die Last (z. B. bei der Wage), DZ.; — erschwerende Umstände, Levst. (Nauk).
odpŕtiti, -pȓtim, vb. pf. (vom Rücken eine Last herabnehmen), C.; — entbürden, Cig.
oprostílọ, n. 1) die Befreiung (von einer Last, einer Verpflichtung), DZ.; oprostila prositi, Vrt.; o. od vojaških vaj, Levst. (Nauk); — 2) die Verzeihung, Let.
opŕtiti, -pȓtim, vb. pf. 1) = oprtati, Cig., Jan., M.; o. puško, Zv., Jurč.; — o. komu kaj, jemandem eine Last auflegen (fig.), Cig.; sam kaj o. = etwas auf seine Hörner nehmen, Cig.; — 2) mittelst eines Strickes, einer Kette anbinden, anhängen, Zilj.-Jarn. (Rok.), Jan.; oprčen pes, ein Kettenhund, Guts.
pę́za, f. 1) das Gewicht, die Last, Meg., Jan., BlKr.; Nosil bom življenja pezo, Preš.; — 2) die Folter, Guts., Mur.-Jan.; na pezo dejati, ZgD.; (pẹ́za), Dict.; — prim. it. pesa, peso, die Last, das Gewicht.
pošíniti, -šȋnem, vb. pf. 1) = pošibiti: p. se, sich (unter einer Last) senken: strop se je pošinil, Dol.-Levst. (Rok.), Erj. (Torb.); pošinjen = sključen, grbast, Podkrnci-Erj. (Torb.); — pošinjen = potuhnjen, tückisch, duckmäuserisch, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 2) pot me pošine, ich fange an zu schwitzen, Fr.-C.; — nam. pošibniti; prim. šiba, šibiti se.
povezȃłnica, f. die Spannkette zur Befestigung der Last auf einem Wagen, Cig.
povę̑zən, -zna, adj. zum Bebinden dienend, Pack-: povezna preja, das Packgarn, Cig.; — p. voz, ein Wagen, auf den die umfangreiche Last durch Stricke und dergleichen festgebunden wird, Dol.; s poveznim vozom in žrdjo hoditi od kozolca do kozolca, Jurč.
pretę̑ža, f. zu große Last, die Überlast, das Übergewicht, Cig., Jan., C.; voznina od preteže, das Überfrachtporto, DZ.; — die Wucht, Cig., Jan.
pretr̀h, -tŕha, m. eine zu große Last, C.
prilastíti, -ím, vb. pf. zueignen: = v last dati, Dict.; p. si kaj, sich etwas zueignen, Mur., Cig., Jan., nk.
priréči, -réčem, vb. pf. 1) dazusagen, mehr sagen, Vrt.; — 2) zusprechen, adjudicieren, einantworten, Cig., Jan.; kdor največ ponudi, temu bodo prirekli, Cig.; — zur Last legen: prirečeno mu dejanje, DZ.; — 3) eine Zusage machen, C.
privzdígniti, -dȋgnem, vb. pf. 1) ein wenig heben, an einer Seite heben; sod, kamen p., das Fass, den Stein lüften, Cig.; klobuk p., den Hut lüften, Z.; — privzdignjen rob, aufstehende Kante, Cig. (T.); — 2) p. komu, jemandem eine Last aufhelfen, Cig.
pŕtiti 1., pȓtim, vb. impf. 1) heften: (das Vieh auf der Weide) anzubinden pflegen, Jarn.; — 2) p. se, eine Last auf den Rücken laden, Fr.-C.; p. se k čemu, sich zu etwas anschicken, C., Notr.; — sich abmühen, sich anstrengen, Cig., Jan., C., Lašče-Erj. (Torb.), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); s pesmijo se p., Glas.; jeziti in p. se, ohnmächtig zürnen, Cig., C.; — p. se kam = nerodno lesti, vleči se kam, BlKr.-Let.; — prtíti se, -ím se, Vreme (Notr.)-Erj. (Torb.).
razprtȋtəv, -tve, f. die Entbürdung, die Niederlegung einer Last, Jan. (H.).
raztovoríti, -ím, vb. pf. die Last wegnehmen, entlasten: r. konja, Cig.
skȓb, -ȋ, f. die Sorge; veliko skrbi imeti; skrbi me tarejo, die Sorgen quälen mich; v skrbeh biti, von Besorgnis erfüllt sein; brez skrbi živeti, ein sorgenloses Leben führen; brez skrbi lahko peljaš črez most, ne bo se podrl; (brez skȓbi); — s. me je česa, za kaj, ich kümmere mich um etwas; ne bodi te skrb za to! sei deshalb unbesorgt! skrb me je za njega! (iron.) was kümmert er mich! župana bodi skrb zapovedi, Levst. (Nauk); pravice vas bodi skrb! Ravn.; to bo moja skrb, dafür werde ich sorgen; v skrbi (si) biti česa, in Sorgen sein, besorgt sein bezüglich einer Sache: Dežele miriš druge vse, Al' v skrbi nisi sam svoje, Npes.-K.; v skrbi smo si draginje, wir besorgen eine Theuerung, Trub.; Jezusu je v skrbi nedolžnost zaroda, Ravn.; po skrbi mi hodi, es kümmert mich, C.; — der Eifer, das Bestreben; s. za prihodnost, za večno življenje; s. imeti za kaj, sich etwas angelegen sein lassen, auf etwas achtgeben; s. imeti za bolnika; — die Obsorge, die Fürsorge; delo imam jaz na skrbi, die Arbeit ist meiner Obsorge anvertraut; na s. priti komu, jemandem zur Last fallen, Cig.; Jaz bom pod skrb te vzel, Greg.
spŕtati, -am, vb. pf. eine Last abnehmen, entlasten, Cig.
tę̑g, tẹ̑ga, tegȃ, m. 1) der Zug: na eden teg (roke), ogr.-Valj. (Rad); — die Linie, ogr.-C.; — 2) das Tagewerk, Jan., C.; — 3) die Last, C.; — 4) das Getreide, Habd.-Mik., Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad), Svet. (Rok.), BlKr., Cig., Jan.
tegóta, f. 1) die Beschwerde, die Last, Jan.; — die Schwierigkeit, die Unbequemlichkeit, C.; — 2) die Drehkrankheit, M.; — der Schwindel, C., Lašče-Levst. (Rok.); — 3) = togota, M., Lašče-Levst. (Rok.); — 4) die Traurigkeit, der Schmerz, C.
težáviti, -ȃvim, vb. impf. belästigen, plagen, Mur., Cig., Jan., C.; — beschwerlich sein, zur Last fallen: to mi težavi, vzhŠt.-C.
tóvor, -óra, m. 1) die Saumlast; biba leze, biba ni, tovor nese, osel ni (= polž); na tovor (na tovoru), t. j. kot tovor, na tovorno žival naloženo prinesti kaj, Levst. (Zb. sp.); — die Last, die Ladung, die Fracht, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; — 2) der Saumsattel, Habd.-Mik.
tovórən, -rna, adj. Saum-, Last-, tovǫ̑rna živina, tovorni konj; — tovorna pot, der Saumweg; — tovorna ladja, das Frachtschiff, tovorni vlak, der Lastenzug, nk.
tȓh, m. die Last, die Ladung, Meg., Habd.-Mik., Mur., Prip.-Mik.; — (pren.) občinski trhi, ogr.-Valj. (Rad); — iz madž., Mik. (Et.).
užítən, -tna, adj. 1) genießbar: užitne gobe; — 2) Nutzungs-, Cig., Jan.; užȋtna last, das Nutzungseigenthum, Cig.
v, I. praep. A) c. acc. 1) kaže na vprašanje: kam? pri glagolih, ki pomenjajo premikanje, in drugih, kam je dejanje namerjeno: in (nach, gegen); iti v cerkev; pasti v jamo; nima kaj va-se, er hat nichts zu essen, Dol., Gor.; gledati v knjigo; v tarčo streljati; kamen v koga vreči; v cesarja (= proti cesarju) se puntati, Burg.; iti v stran, seitwärts gehen; v kraj iti, spraviti, weggehen, wegschaffen; omahovati v dve plati, nach zwei Seiten hin schwanken, Ravn.; v leta iti, alt werden; v misel vzeti, erwähnen; — (kraj je izražen po dejanju): iti v mlat, v prejo, dreschen, spinnen gehen; — v gobe hoditi = hoditi gob brat, LjZv.; — (kraj je izražen po osebah): v svate iti, vabiti, zur Hochzeit gehen, laden; v kmete iti, aufs Land gehen, C.; v Lahe iti, in die Furlanei gehen, Goriš.; v Nemce iti, nach Deutschland gehen, C., nk.; — dati koga v krojače, jemanden das Schneiderhandwerk lernen lassen, Glas.; — na vprašanje: kje? biti v katero faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Dol.; v nekatere kraje, v nekatera, ena mesta, in einigen Gegenden, an einigen Stellen, Kr.; — 2) kaže dele, v katere se deli kaka reč: in; v štiri dele razdeliti; Zreže v koscev jo (popotnico) deset, Npes.-K.; — 3) kaže obleko, v katero se kdo oblači: in; oblačiti se v svilo, v volno; v škrlat oblečen; — 4) kaže pri glagolih: zadeti, udariti, raniti itd. prizadeti del: in, an; v nogo, v obraz udariti, raniti; v lice poljubiti; — 5) stoji v časnem pomenu na vprašanje: kedaj? an; v nedeljo, v ponedeljek, v petek in svetek; v praznike; v 5. dan avgusta meseca, nk.; ti boš mutast do tega dne, v kateri le-to storjeno bode, Krelj; v večer ali v jutro, Krelj; v stare čase je bilo dovoljeno, LjZv.; v prvo, v drugo, zum erstenmal, zweitenmal; v tretjič, zum drittenmal; v novič, neuerdings; — v jesen, im Herbste; v bratvo, zur Zeit der Weinlese, Danj. (Posv. p.); v prijazni čas popoludne, Levst. (Zb. sp.); — 6) kaže namen, nasledek: zu; v ta namen, zu diesem Zwecke; v dar dati, schenken, v dar dobiti, zum Geschenke bekommen; v dokaz biti, zum Beweise dienen, Cig., nk.; v to opravilo odločen, zu diesem Geschäfte bestimmt, Burg.; v strah prijeti koga, jemanden scharf zur Rede stellen; v zakon vzeti, zur Ehe nehmen; v najem, v zakup dati, vzeti, in Miethe, Pacht geben, nehmen; v posest vzeti, in Besitz nehmen, Cig., Levst. (Nauk), nk.; v last imeti, zueigen haben, Cig., nk.; = v svoje imeti, Cig.; v smeh obrniti, lächerlich machen; v hudo obrniti, missdeuten; v rop jim bodo naše žene (zum Raube), Ravn.-Mik.; — biti v kaj, zu etwas gereichen: v korist, v dobiček, v škodo, v nesrečo, v čast, v sramoto, v veselje, v žalost biti komu; v čast si šteti; v zlo, v greh šteti (anrechnen) komu kaj; v posmeh biti, zum Gelächter sein; v denar spraviti, zu Geld machen; v nič devati, herabwürdigen, mit Verachtung behandeln; v navado priti, zur Gewohnheit werden; — 7) kaže to, v kar se kaj izpremeni: in, zu; kačo izpremeniti v človeka; izpremeniti se v kačo; — kronati koga v cesarja, Vrtov.-Jan. (Slovn.); v kralja izbrati, Levst. (Rok.); v tajnika postaviti, Levst. (LjZv.); — 8) kaže, v kar kdo veruje: an; v Boga verovati, an Gott glauben; — 9) kaže način: v dober kup, billig, wohlfeil, Jan., nk.; = v ceno, Cig., Gor.; v noben kup, um keinen Preis, auf keine Weise, durchaus nicht, Jan.; V dir (= dirjaje) je Ravbar tekel, Npes.-Mik.; V šatorje dirja v skok (im Galopp), Npes.-K.; jesti v slast (mit Appetit); v mehko, v trdo kuhana jajca, weich, hart gekochte Eier, Ravn. (Abc.); v dve nadstropji zidano poslopje, ein zweistöckig gebautes Haus, LjZv.; v dva cepa, nach zwei Seiten: zweideutig, Cig.; v tri pramene spletena kita; v živo opomniti, dringend mahnen, Burg.; v živo čutiti, lebhaft fühlen, Ravn., Mik.; v čisto (rein) pomesti; v čisto popiti, ganz austrinken, Gor.; — 10) kaže natančnejše določilo: in (an, von); v čelo tri pedi širok; v obraz je lepa, sie ist schön von Angesicht; v obče, im allgemeinen, Jan., nk.; — 11) nam. stsl. vъzъ: v hrib iti, bergauf gehen; v dol, bergab, Dict., C.; (nav. navdol); — B) c. loc. 1) kaže na vprašanje kje? prostor, v katerem kaj je ali se godi: in; v cerkvi biti; v vasi stanovati; v Lahih, in der Furlanei, Goriš.; v Nemcih, in Deutschland, bei den Deutschen, C., Rec., Levst. (Nauk); v kmetih, auf dem Lande, C.; — v svilnati opravi, in seidenem Gewande; — molil je sam v sebi (bei sich selbst) le-tako, Krelj; sami v sebi so govorili, Krelj; v sanjah, im Traume; v strahu biti, živeti; v nesreči, v nadlogah in težavah; — v resnici, in der That, wirklich; — 2) v časnem pomenu: in; v pretekli noči; v starosti, v mladosti; v sili, in der Noth; v deževju, zur Regenzeit, v košnji, zur Zeit der Mahd, Levst. (Zb. sp.); — in, binnen; v dveh dneh, tednih, mesecih, letih; v tem, indessen; — 3) kaže način: in; v podobi belega goloba; v podobi kruha; govoriti v podobah, in Bildern sprechen; gredo v trumah (scharenweise); — v gotovem denarju izplačati; — 4) kaže to, glede na kar se o kom ali čem kaj pove: in; učen biti v čem; imeniten biti v čem; — II. praef. ein-, hinein-; vtekniti, hineinstecken, vrezati, einschneiden.
vláka, f. 1) das Schleppen, die Schlepperei, Svet. (Rok.); — (fig.) das Zögern, C.; — 2) das Eggen, C.; brana je za vlako, ogr.-Valj. (Rad); — 3) die Schleppvorrichtung, der Schleppschlitten, Z., Tolm.; = iz rant zložena priprava, na kateri vlačijo praprot s hribov domov, Gor.; — der Schlitten, Ben.-Kl.; = pl. vlake, C., Podkrnci-Erj. (Torb.); — das Vordertheil des Wagens mit den Lagerbäumen, die mit dem einen Ende nachgeschleppt werden: na vlako voziti, Notr.-M.; = na vlake voziti, Tolm.; — 4) toliko drv, bodi si v deblih ali vejah, kolikor jih vleče konj ali človek ("šel je po vlako"), Solkan-Erj. (Torb.); eine Last Holz, Jan.
vlȃst, -ȋ, f. = 1. last, Trub. (Post.), nk.; (izvedenke išči pod last-).
žmę́ča, f. die Schwere, die Last, eine schwere Bürde, C., M., Danj.-C., vzhŠt., ogr.
žmečȃva, f. = teža, die Last, C.; ž. grehov, ogr.-C.; = težava, die Schwierigkeit, ogr.-C., Mik.; (žmę́čava, ogr.-Valj. [Rad]).