Tiskanje

abecéda abecéde samostalnik ženskega spola [abecéda]

nabor črk v ustaljenem zaporedju v latinični pisavi

1.1.

začetno, osnovno znanje določenega področja

STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda, prstna abeceda, tonska abeceda
ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...

bábica bábice samostalnik ženskega spola [bábica]

1.

mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma

ekspresivno

ekspresivno

ekspresivno

navadno v množini

ekspresivno

;

SINONIMI:

neformalno, primorsko, ekspresivno nona

2.

ženska, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov

3.

manjša morska riba brez lusk, z močnimi čeljustmi in plosko glavo; primerjaj lat. Blennioidei

FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete.
ETIMOLOGIJA: ↑baba

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

Braillev Brailleva Braillevo; in Braillov; tudi brájev pridevnik [brájeu̯ brájeva brájevo]
STALNE ZVEZE: Brailleva pisava, Brailleva vrstica, Braillev pisalni stroj
ETIMOLOGIJA: po francoskem učitelju Louisu Braillu (1809–1852), avtorju te pisave

Braillov Braillova Braillovo; in Braillev; tudi brájev pridevnik [brájeu̯ brájeva brájevo] tudi [brájlou̯ brájlova brájlovo]
STALNE ZVEZE: Braillova pisava, Braillova vrstica, Braillov pisalni stroj
ETIMOLOGIJA: po francoskem učitelju Louisu Braillu (1809–1852), avtorju te pisave

Bunsenov Bunsenova Bunsenovo pridevnik [búnzenou̯ búnzenova búnzenovo]
STALNE ZVEZE: Bunsenov gorilnik
ETIMOLOGIJA: po nemškem znanstveniku Robertu Wilhelmu Eberhardu Bunsenu (1811–1899)

cíkel cíkla; in cíklus samostalnik moškega spola [cíkəl]

1.

zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja

2.

umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto

2.1.

STALNE ZVEZE: celični cikel, citratni cikel, gorivni cikel, kombinirani cikel, Krebsov cikel, lunin cikel, Lunin cikel, menstruacijski cikel, menstrualni cikel, mesečni cikel, mešani cikel, ogljikov cikel, pojatveni cikel, sončni cikel
ETIMOLOGIJA: ↑ciklus

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

cíklus cíklusa; in cíkel samostalnik moškega spola [cíklus]

1.

zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja

2.

umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto

2.1.

STALNE ZVEZE: celični ciklus, gorivni ciklus, kombinirani ciklus, Krebsov ciklus, lunin ciklus, Lunin ciklus, menstruacijski ciklus, menstrualni ciklus, mesečni ciklus, mešani ciklus, ogljikov ciklus, pojatveni ciklus, sončni ciklus, spolni ciklus
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklus in lat. cyclus iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

dedováti dedújem in dédovati dédujem nedovršni glagol [dedováti] in [dédovati]

1.

dobivati premoženje v last po umrlem, zlasti sorodniku

2.

dobivati, prevzemati od staršev, prednikov kako telesno, duševno lastnost, nagnjenje

3.

ekspresivno dobivati, prevzemati od predhodnikov

ETIMOLOGIJA: ↑ded

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

gorílnik gorílnika samostalnik moškega spola [gorílnik]

1.

grelna naprava, ki omogoča nadzirano gorenje plinskih ali tekočih goriv

2.

kuhalna naprava na plinska ali tekoča goriva

2.1.

STALNE ZVEZE: Bunsenov gorilnik
ETIMOLOGIJA: ↑gorilen

hékerski hékerska hékersko in hêkerski hêkerska hêkersko pridevnik [hékerski] in [hêkerski]

1.

ki je v zvezi s hekerji ali hekanjem

ETIMOLOGIJA: ↑heker

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

jésihar jésiharja samostalnik moškega spola [jésihar]

1.

nekdaj kdor se ukvarja s proizvodnjo, prodajo kisa

2.

slabšalno kdor govori zelo glasno, zavzeto

FRAZEOLOGIJA: dreti se kot jesihar
ETIMOLOGIJA: ↑jesih, po nekdanjih prodajalcih kisa, ki so glasno ponujali svoje blago po ulicah

Knáfelčev Knáfelčeva Knáfelčevo pridevnik [knáfəlčeu̯ knáfəlčeva knáfəlčevo]
STALNE ZVEZE: Knafelčeva markacija
ETIMOLOGIJA: po kartografu in planincu Alojzu Knafelcu (1859–1937)

Krébsov Krébsova Krébsovo pridevnik [krépsou̯ krépsova krépsovo]
STALNE ZVEZE: Krebsov cikel, Krebsov ciklus
ETIMOLOGIJA: po nemško-britanskem zdravniku in biokemiku Hansu Adolfu Krebsu (1900–1981)

máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka]

1.

domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček

1.1.

2.

zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae

3.

ekspresivno privlačna ženska

4.

ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna

STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

markácija markácije samostalnik ženskega spola [markácija]

barvno znamenje za označevanje zlasti planinskih, pohodniških poti

STALNE ZVEZE: Knafelčeva markacija, zimska markacija
ETIMOLOGIJA: ↑markirati

Mórsejev Mórsejeva Mórsejevo pridevnik [mórsejeu̯ mórsejeva mórsejevo]

ki je v zvezi z Morsejevo abecedo

STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda
ETIMOLOGIJA: po ameriškem izumitelju in slikarju Samuelu Finleyu Breesu Morsu (1791–1872), enem od avtorjev Morsejeve abecede

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

nèkmèt nèkméta samostalnik moškega spola [nèkmèt]

kdor ni kmet

ETIMOLOGIJA: ↑ne + ↑kmet

patriárh patriárha samostalnik moškega spola [patrijárh]

1.

najvišji cerkveni dostojanstvenik samostojne upravne enote Pravoslavne cerkve, navadno v okviru narodne, politične skupnosti na kakem območju

2.

predstojnik pomembnejše prvotne krščanske skupnosti v vzhodnem Sredozemlju

2.1.

3.

ekspresivno vodja kake skupnosti

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Patriarch in lat. patriarcha iz gr. patriárkhēs ‛očak, začetnik rodu’, iz patriá ‛rod, ljudstvo’ + tvorjenka od árkhō v pomenu ‛vladam’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

podedováti podedújem in podédovati podédujem dovršni glagol [podedováti] in [podédovati]

1.

dobiti premoženje v last po umrlem, zlasti sorodniku

2.

dobiti, prevzeti od staršev, prednikov kako telesno, duševno lastnost, nagnjenje

3.

ekspresivno dobiti, prevzeti od predhodnikov

ETIMOLOGIJA: ↑dedovati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

prelisíčiti prelisíčim nedovršni glagol [prelisíčiti]

1.

ekspresivno z določenim namenom zavesti koga, zlasti z iznajdljivostjo, bistrostjo, kršenjem pravil

2.

ekspresivno namerno povzročiti, doseči, da kaj poteka, deluje drugače, kot je običajno, načrtovano, zlasti z uporabo česa neustreznega, nedovoljenega, nepričakovanega

ETIMOLOGIJA: iz lisičiti ‛z zvijačo prihajati do česa’ iz ↑lisica

rílčkar rílčkarja samostalnik moškega spola [ríu̯čkar] tudi [rílčkar]

1.

hrošč s čeljustjo, podaljšano v votel izrastek, ki spominja na rilec; primerjaj lat. Curculionidae

2.

navadno ekspresivno žival z rilcem, zlasti mladič

STALNE ZVEZE: brazdasti trsni rilčkar, trtni rilčkar
ETIMOLOGIJA: ↑rilček