idio.. [ijo] prvi del podr. zlož. |lasten, samolasten, poseben| idiomórfen, idiosinkrazíja
lásten -tna -o (á; ȃ) neobč. komu/čemu z njemu ~im humorjem značilnim, tipičnim zanj
lástni -a -o (á; ȃ) razpolagati z ~im denarjem; poud.: Izdal ga je ~ brat |njegov pravi|; zaupati v ~o moč |svojo|; obdelovati svojo ~o zemljo |svojo|; jezikosl. ~o ime
modél -a m (ẹ̑) poskusi na ~u, z ~om; ~ človeškega telesa; igrati se z ~om letala; jadralni ~; biti ~ za osebo v romanu; razviti lasten gospodarski ~ |vzorec, ureditev|; delati po ~u po kalupu; ~i avtomobilov; ~ za torto; člov. fotografski ~
svojerôčen -čna -o in svojeróčen -čna -o (ó; ȏ; ọ́; ọ̑) neobč. ~ izdelek lasten
svojerôčni -a -o in svojeróčni -a -o (ó; ȏ; ọ́; ọ̑) ~ podpis lastnoročni podpis