Tiskanje

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

díhati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov

kdo/kaj zajemati zrak v pljuča in ga iz njih iztiskati
/Težko/ diha /kot kovaški meh/.

kdo/kaj z odprtimi usti rahlo iztiskati zrak proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Dihala si je v roke.

čustvenostno kdo vdihavati kaj / koliko česa
/Hlastno in z navdušenjem/ je dihala gorski zrak.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj živeti, bivati
Vse, kar diha, se veseli pomladi.

4.1.

kdo/kaj živeti, bivati za koga/kaj
Diha le še za svoje delo in za svoje otroke.

čustvenostno kaj prihajati iz/z/s koga/česa / od kod
Iz fanta je dihalo zadovoljstvo.

čustvenostno kaj prinašati kaj proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Gozd diha prijeten hlad po bližnjih pašnikih.

dočákati -am dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj s čakanjem doseči koga/kaj
/Končno/ so dočakali prevod te pesnitve.

kdo/kaj doživeti kaj
Dočakal je redek jubilej.

dohájati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

GLEJ: dohitévati 1-3

GLEJ: dohitéti 1-3

kdo/kaj razumsko sprejemati kaj / koliko česa
Modernizem navadna javnost /komaj še/ dohaja.

dojémati -am nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol, stanjski (duševni) glagol

kdo zavestno sprejemati kaj
Modernizem navadna javnost /komaj še/ dojema.

v posplošenem pomenu kdo/kaj čutno sprejemati kaj
Oko /še precej dobro/ dojema svetlobo.

dotakníti se in dotákniti se -em se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj z doti kom priti do koga/česa
/V pozdrav/ se je dotaknil čepice.

kdo v govoru priti do koga/česa
Govornik se je /mimogrede/ dotaknil tega vprašanja.

čustvenostno kdo/kaj lotiti se koga/česa
Če se me le dotakneš, ti bom vrnil.

dožívljati -am nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol

kdo zavestno in čutno sprejemati kaj
(V tistih časih) je /po krivici/ doživljala hude pritiske.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj dobivati kaj 'odobravanja, zavračanja, nove vsebine'
Njegova dela so (občasno) doživljala hude kritike.

glédati -am nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati pogled proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po kom/čem / za kom/čim / kam / kod
Celo poletje so gledali proti planinam.

v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti odprte oči
Gleda /kakor miš iz moke/.

kdo/kaj z gledanjem dojemati kaj
Rad gleda filme in tudi televizijo.

kdo/kaj z gledanjem izražati stanje, lastnost
/Zaljubljeno/ gleda /kot kakšen mladenič/.

kaj biti usmerjeno proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / kam
Soba gleda na dvorišče.

kdo/kaj ukrepati kaj 'želeno'
Gleda le na to, da bi kaj zaslužil.

gúgati -am tudi -ljem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj spravljati koga/kaj v gibanje
V naročju je gugala otroka.

1.1.

kdo/kaj upravljati svoj del
Plesalci gugajo le boke.

kdo/kaj spravljati koga/kaj v gibanje
Iz nagajivosti (mu) je gugal lestev.

identificírati se z/s -am se z/s nedovršni in dovršni glagol, glagol razumevanja

kdo/kaj primerjati se s kom/čim glede na visoko stopnjo istovetnosti, enakosti
/Zaradi staršev in prestiža/ se je /neupravičeno/ identificiral le z najboljšimi.

intenzivírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, v posplošenem pomenu

kdo/kaj intenzivno podpirati, večati kaj
(Po drugi vojni) so intenzivirali bazično industrijo.

intenzivírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, v posplošenem pomenu

kdo/kaj intenzivno stopnjevati se, večati se
(Po drugi vojni) se je intenzivirala bazična industrija.

íti grém in grèm nedovršni in dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

kdo/kaj premikati se s korakanjem
Šel je (po prehodu za pešce).

1.1.

kdo/kaj premikati se kod / kam v določeno smer sploh
Ko gre vlak (skozi tunel), je treba zapreti okna.

kdo/kaj premikati se na/v kaj / kam
Vsak dan gre na pokopališče.

2.1.

kdo/kaj premikati se k/h komu/čemu / na/v/po kaj
Šel je k sorodnikom na obisk.

2.2.

kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj
Šel je k izpitu.

kdo/kaj premikati se iz/z/od koga/česa / od kod
Čas je, da gredo od tod.

knjižno pogovorno kdo/kaj pojavljati se iz/do česa / od kod , premikati se iz/do česa / od kod/ v kaj / kam
Iz dimnika gre dim.

4.1.

kdo/kaj premi kaj oč se pojavljati
Že tri dni gre dež.

4.2.

kdo/kaj širiti se od—do česa / v/na kaj / po kom/čem / kam / kod
Novica je šla od vasi do vasi.

knjižno pogovorno kdo/kaj potegniti, seči, vrtati čez/skozi/v/na koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Šel je /z roko/ čez čelo.

knjižno pogovorno kaj teči, delovati
Stope so še vedno šle.

knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Železnica gre mimo kraja.

kaj obstajati, dogajati se
Gibanje gre /v krogu/.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj

9.1.

biti usmerjen v/na kaj / kam
Šli so v boljšo prihodnost.

9.2.

biti v stanju usmerjenosti pred/na/v kaj / kam
Ura gre naprej/nazaj.

9.3.

pridružiti se k/h komu/čemu , vstopiti v/med koga/kaj
Šel je k partizanom/tabornikom.

10.

knjižno pogovorno kaj biti dostopno, razumljivo komu
Matematika mu ne gre.

10.1.

kaj biti všeč, tekniti komu
Meso mu gre, polenta mu ne gre.

11.

knjižno pogovorno kaj biti določeno, pripadati komu
Delež gre podjetju.

12.

kdo/kaj biti glede na obseg, količino postavljeno v kaj
V sobo gresta le miza in kavč.

12.1.

kdo/kaj biti glede na velikost, obliko postavljeno v/na kaj
Ta ključ gre v ključavnico, te rokavice ne gredo na njegove roke.

12.2.

kdo/kaj biti glede na estetske lastnosti postavljeno k čemu
K tej obleki gredo /kot edini ustrezni/ visoki čevlji.

12.3.

kdo/kaj biti glede na kvaliteto postavljeno v kaj
To gre v tretji kakovostni razred.

13.

brezosebnobiti nedopustno kaj
Ne gre dvomiti o tem.

14.

knjižno pogovorno kdo/kaj nepričakovano narediti kaj
Ti mu greš takole nagajati.

15.

knjižno pogovorno kaj miniti, minevati
Čas (mu) gre počasi.

16.

knjižno pogovorno kaj porabiti, potrošiti
To blago je že zdavnaj šlo.

16.1.

kaj uničiti se, pokvariti se
Guma je šla.

izbóljšati -am in zbóljšati -am dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj boljš-e/-ega
/Presenetljivo hitro/ si je izboljšal gmotni položaj.

iz šolstva kdo preseči kaj 'trenutno stanje'
Izboljšali so učni uspeh.

iz športa kdo preseči kaj
Izboljšal je rekord v hitrostnem drsanju.

izbóljšati se -am se in zbóljšati se -am se dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti se boljš-e/-ega
Gmotni položaj se (jim) je /presenetljivo hitro/ izboljšal.

izdélati -am dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni) glagol

kdo/kaj dokončno narediti kaj
Obleko je potrebno le še izdelati /do konca/.

v posplošenem pomenu kdo/kaj z delom omogočiti kaj
Izdelali so potrdilo /v več izvodih/.

kdo uspešno študijsko končati kaj / pri/na čem
Razred je izdelal /z dobrim uspehom/.

iz lovstva kaj uspešno ugotoviti kaj , priti na kaj
Pes izdela sled do divjadi.

izkázati se tudi izkazáti se -kážem se tudi skázati se tudi skazáti se skážem se dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj potrditi se
Reševalci so se (ob nesreči) /zelo/ izkazali.

v posplošenem pomenu kdo/kaj izražati se za koga/kaj / s kom/čim
Na koncu se je izkazal za pristaša kritizirane stranke.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj predstaviti se
Izkazal se je /kot vešč in sploh iznadljiv voditelj/.

navadno v 3. osebi, v oslabljenem pomenu kaj postati jasno, očitno, pokazati se
/Pri priči/ se je izkazalo, da stvari ne držijo.

izpolníti in izpólniti -im tudi spolníti in spólniti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj uresničiti kaj
/Le s težavo/ (jim) je izpolnila staro obljubo.

v posplošenem pomenu kdo/kaj opraviti koga/kaj
Obrazec so si morali izpolniti /s tiskanimi črkami/.

kdo/kaj doživeti kaj
Izpolnila je sto let.

izprosíti -prósim tudi sprosíti sprósim dovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja

kdo/kaj z nagovarjanjem dobiti koga/kaj
/S težavo/ si je izprosil za ponovno sodelovanje / , da bi ponovno sodeloval.

kdo/kaj z nagovarjanjem pridobiti koga/kaj
/Le s težavo/ so ga lahko izprosili.

iztŕžiti -im in stŕžiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj prejeti denar za koga/kaj
/S prodajo avta/ je iztržil za počitnice.

krotíti -ím nedovršni glagol, glagol upravljanja, navadno čustvenostno

kdo/kaj obvladovati koga/kaj
(V napadu) je krotil napadalca.

máhati tudi maháti -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, tvorni (procesni/dogodkovni) glagol

kdo/kaj migati s čim
Vedno (mu) maha s kakšno novo knjigo.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj premikati se, gibati se s čim
/Zelo vneto/ maha z metlo.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kaj premikati se, gibati se
Dolgi lasje so (mu) mahali /po vratu/.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj zadevati po kom/čem / kod
(S časopisom) maha po muhah.

mázati mážem nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti

kdo/kaj nanašati na kaj s kom/čim
Kose kruha si je mazal z marmelado.

knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj ličiti kaj
/Na krajši čas/ si je mazala obraz /na licih/.

kdo/kaj dajati mazivo na koga/kaj
Posamezne dele stroja si je mazal (s posebnim mazivom).

knjižno pogovorno kdo/kaj načrtno obkladati koga/kaj s kom/čim
/Pred odločitvami/ so ga /vztrajno/ mazali z darili in denarjem.

kdo/kaj delati kaj umazano, nepotrebno s kom/čim
S čevlji (mu) je /brezvestno/ mazal hlače.

5.1.

kdo/kaj jemati kaj ‘ugled’ s kom/čim
/Z velikim užitkom/ (ji) je mazal dobro ime z izmišljenimi pikantnostmi.

knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj tepsti koga/kaj / o kom/čem / s čim
Mazal ga je /po goli koži/ z debelo palico.

knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj reševati koga/kaj iz koga/česa / od kod
/Nesramno/ ga je mazal ven.

žargonsko, iz igralništva kdo/kaj prilagati komu/čemu karte visokih vrednosti
Mazal mu je, če je le imel priložnost.

iz gastronomije kdo/kaj nanašati na kaj s čim
Razvaljano testo je mazala z nadevi.

meníti se in méniti se -im se nedovršni glagol, glagol govorjenja

knjižno pogovorno, oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjavati misli o kom/čem
Le kaj so se menili.

mísliti -im nedovršni glagol, glagol mišljenja

kdo/kaj biti dejaven v zavesti
Dolgo ni mogel misliti.

kdo/kaj imeti kaj 'povedano' glede na svoje vedenje, osebni odnos za resnično
Mislila sta, da bosta kmalu na cilju.

kdo/kaj pozitivno, negativno meniti o kom/čem
/Slabo/ mislijo o njem.

3.1.

kdo/kaj pozitivno, negativno meniti
Tudi on misli kot vsi.

kdo/kaj izraža kaj 'namero, pojasnilo'

4.1.

namero
Mislil je govoriti z njim.

4.2.

pojasnilo
Ni ga mislil prizadeti.

v zvezi z reči kdo/kaj natančneje uvajati kaj , hoteti reči kaj 'določitev povedanega / povzetek povedanega'
Potreben je, mislim reči denar.

kdo/kaj točno, konkretno določati koga/kaj
Očeta mislim, ne tebe.

v zvezi z ali, kaj kdo/kaj izražati kaj 'začudenje/nejevoljo, podkrepitev'

7.1.

začudenje/nejevoljo
Misliš, da tega ne vem.

7.2.

podkrepitev
To je uspeh, kaj misliš.

namerávati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol

kdo/kaj usmerjeno uresničevati kaj 'stvar, dejanje'
Nameravajo graditi hišo.

1.1.

kdo/kaj biti namenjen / k/h komu/čemu / na/v kaj / kam
Domov namerava šele zvečer.

obdržáti -ím dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj za določen čas obvladati, zadržati koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred kom/čim / kje / kdaj
/Komaj/ je obdržal tram pokonci.

kdo/kaj kljub nasprotnim silam obvladati, zadržati koga/kaj čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Potrošnjo so obdržali v mejah realnih možnosti.

kdo/kaj ne prenehati imeti koga/kaj
Poleg goveje živine bo obdržal še ovce in koze.

kdo/kaj s svojo voljo, vplivom zadržati si koga/kaj
Obdržali so ga (v bolnici).

v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati uporabljati kaj
Obdržali so gostilno in obrt.

v posplošenem pomenu kdo/kaj obvarovati koga/kaj
/Kljub razmeram/ je obdržal posestvo.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti kaj v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim 'stanje, lastnost'
Ljudi so obdržali pri volji.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti kaj 'stanje, lastnost'
Vrvohodec je obdržal ravnotežje.

v zvezi obdržati v glavi, v spominu, v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti koga/kaj v/na/pri čem / pod/nad/med/pred čim 'stanje, lastnost'
Vseh telefonskih številk ne more obdržati v glavi.

10.

v zvezi obdržati zase, v sebi, v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti koga/kaj za koga/kaj / v kom/čem 'stanje, lastnost'
Poslovne skrivnosti je obdržala zase.

11.

iz šaha kdo/kaj ohraniti, zadržati kaj
Obdržal je figuro.

obstájati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj biti materialno ali duhovno navzoč, eksistirati
Društvo obstaja (že več let).

1.1.

Obstaja možnost, da ga rešimo.

ohraníti in ohrániti -im dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj za določen čas imeti v nespremenjenem stanju koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred kom/čim / kje / kdaj
V stanovanju so ohranili vse pohištvo in spominske predmete.

kdo/kaj kljub nasprotnim silam obvladati, zadržati koga/kaj čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Potrošnjo so ohranili v mejah realnih možnosti.

kdo/kaj ne prenehati imeti koga/kaj
Sliko je ohranila /za spomin/.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati uporabljati kaj
Ohranili so obrt.

v posplošenem pomenu kdo/kaj obvarovati koga/kaj
/Kljub razmeram/ je ohranil posestvo.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj obdržati kaj v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim 'stanje, lastnost'
Ljudi so ohranili pri volji.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj obdržati kaj 'stanje, lastnost'
Vrvohodec je ohranil ravnotežje.

v zvezi ohraniti v glavi, v spominu, v oslabljenem pomenu kdo/kaj obdržati koga/kaj v/na/pri čem / pod/nad/med/pred čim 'stanje, lastnost'
Vseh telefonskih številk ne more ohraniti v glavi.

v zvezi ohraniti zase, v sebi, v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti koga/kaj za koga/kaj / v kom/čem 'stanje, lastnost'
Poslovne skrivnosti je ohranila zase.

oskrbováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja

GLEJ: oskrbéti 1-4

v posplošenem pomenu kdo/kaj upravljati koga/kaj
Bolnika so /vsakodnevno/ oskrbovali na domu.

neobčevalno knjižno, v posplošenem pomenu kdo/kaj dostavljati, pošiljati komu/čemu koga/kaj
Ženi in otrokom je /redno/ oskrboval denar in sploh solidno preživnino.

ostáti ostánem dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj ne prenehati biti, nahajati se v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje / kod
Ostal je na deželi in ne v mestu.

v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub premikanju, gibanju biti, nahajati se v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje / kod
Krogla (mu) je ostala pod lopatico.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti, obstajati
Jama od bombe je ostala.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti, obstajati po kom/čem / za kom/čim
Za nevihto je ostalo opustošenje.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ohraniti se komu/čemu
Lepota ji je ostala.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti kot del celote v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje
V semenu je ostal plevel.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti še neporabljeno, nerazdeljeno, nenarejeno, nepreseženo
Ostalo je še (nekaj časa).

v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti kot del celote v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje
V semenu je ostal plevel.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj tudi vnaprej imeti stanje, lastnost koga/česa / proti komu/čemu / za/ob/na koga/kaj / pri kom/čem / s kom/čim / kje
Ostal je brez pameti.

10.

brezosebno, v oslabljenem pomenutudi vnaprej označeno kaj / kako
Še naprej je ostalo mraz/škoda/čudno/prav.

11.

kot vez kdo/kaj / komu/čemu biti tudi vnaprej označen-o kot kaj / kakšen / kateri / kolikšen / kako / koliko
Dekle je ostala učiteljica.

12.

iz matematike kaj ne prenehati biti
Pet v sedemindvajset gre petkrat, ostane dve.

pádati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj prihajati v drug položaj iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Žito pada v posodo.

v posplošenem pomenu kdo/kaj zaradi lastne teže premikati se navzdol iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
V hribih bo padal sneg.

kaj pojavljati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Svetloba pada na mizo.

3.1.

Na zemljo /počasi/ pada noč.

knjižno pogovorno kdo/kaj nenapovedano drug za drugim prihajati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Z bojišč so v centre padale nasprotujoče si novice.

v posplošenem pomenu kaj biti nižje v smeri navzdol iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Brki (mu) padajo čez ustnice.

kdo/kaj v precejšnji meri nižati se
Vpliv (mu) pada.

v posplošenem pomenu kdo/kaj drug za drugim biti osvojen/-n-o, izgubljati veljavo
Mesta so padala /brez odpora/.

kdo/kaj drug za drugim biti ubit
(Na fronti) so padali možje in fanje.

v oslabljenem pomenu kaj biti izrečeno
Med streljanjem so /glasno/ padali ukazi.

10.

knjižno pogovorno, čustvenostno, preneseno kaj časovno večkrat priti na kaj
Prazniki padajo na različne dneve.

11.

iz matematike kaj označevati hkratno večanje neodvisne spremeljivke in manjšanje odvisne spremenljivke
Funkcija pada.

pokúšati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj za ugotavljanje kakovosti dajati v usta kaj / malo česa
Pokušali so jedi in pijače.

čustvenostno, navadno z nikalnico kdo/kaj (pre)malo piti, jesti kaj
Jej, nikar samo ne pokušaj.

poučíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj podati za koga/kaj kaj / o kom/čem
/Z veliko prizadevnostjo/ je dijake poučil o nevarnostih.

povéčati -am dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj večje, obsežnejše, intenzivnejše
Zemljišče so si povečali /z izsuševanjem/.

povéčati se -am se dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti se večje, obsežnejše, intenzivnejše
Oteklina se je /presenetljivo hitro/ povečala.

premíkati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja

kdo/kaj upravljati koga/kaj
Knjige nezakonito premikajo.

1.1.

kdo/kaj upravljati svoj del
Plesalci premikajo le boke.

kdo/kaj spravljati koga/kaj v gibanje
Z roko je premikala voziček.

kdo/kaj premeščati koga/kaj
Iz nagajivosti (mu) je premikal lestev.

pričákati -am dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj s čakanjem doseči koga/kaj
/Končno/ so pričakali prevod te pesnitve.

kdo/kaj ostati sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za koga/kaj
Goste so pričakali pred hišo.

pridélati -am dovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj s prizadevanjem pridobiti kaj
Sadje in žganje pridelajo (le zase in za domače potrebe).

prisodíti in prisóditi -im dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj z besedami, kretnjami posredovati komu kaj 'dejanje, lastnost'
Njemu takega dejanja ne bi prisodili.

v posplošenem pomenu kdo/kaj določiti, nameniti komu/čemu koga/kaj
Prisodili so mu dediščino in še nečake zapovrh.

2.1.

kdo/kaj dodeliti komu/čemu koga/kaj
Sodišče je /po hitrem postopku/ otroka prisodilo materi.

iz športa kdo/kaj določiti kaj glede na pravila
Sodnik je prisodil devetmetrovko.

rabíti in rábiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj uporabljati kaj
Stroj /dosti/ rabijo.

1.1.

kdo/kaj uporabljati kaj
Ta izraz rabimo le (v strokovnih besedilih).

1.2.

kdo/kaj izkoriščati kaj
(V še neobljudenih krajih) je potrebno /preudarno/ rabiti naravna bogastva.

1.3.

kdo/kaj zapravljati kaj
(V mestu po gostilnah) je (za neumnosti) /lahkomiselno/ rabil denar.

v posplošenem pomenu kdo/kaj koristiti, pomagati komu
Nahrbtnik mu je /dobro/ rabil.

v posplošenem pomenu kdo/kaj potrebovati kaj
(Za gradnjo hiše) bo rabil še veliko cementa.

razpolágati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti možnost upravljati s kom/čim
Le redki še razpolagajo z družbenimi sredstvi.

razuméti -úmem dovršni in nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

kdo zavestno sprejeti, ugotoviti kaj
/Zaradi današnjih okoliščin/ učenci tovrstne probleme /zelo hitro/ razumejo.

kdo predstavljati si kaj
Tega dela (pri danih okoliščinah) ne smemo razumeti /preozko/.

kdo naklonjeno obravnavati koga/kaj
Njegovo delo (v danih okoliščinah) še /kako dobro/ razume.

kdo akustično zaznati koga/kaj
(V levem kotu zadaj) ga nič ne razume.

kdo biti sposoben dojeti, dojemati kaj
Nemško /precej dobro/ razume, govoriti pa ne zna.

rodíti -ím dovršni in nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)

kdo/kaj dati
/Prezgodaj, vendar z lahkoto/ je rodila.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj povzročiti, dati kaj
Ti dogodki so rodili zaskrbljenost in bolečino.

sprejéti spréjmem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj voljno vzeti koga/kaj od/iz koga/česa
Od njih so sprejeli polno košaro sadja.

kdo/kaj pripraviti se za koga/kaj / koliko česa
Predsednik republike je sprejel veleposlanika.

čustvenostno kaj narediti se za koga/kaj
Na pragu jih je sprejel oster mraz.

kdo/kaj vzeti, vključiti koga/kaj k/h komu/čemu / v/na/med/pod koga/kaj / kam z določenim namenom/ciljem
V firmo so sprejeli več novih delavcev.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj vključiti koga/kaj v/na/med kaj 'stanje, lastnost'
Bolnika so sprejeli v oskrbo.

v posplošenem pomenu kdo/kaj zavestno vzeti koga/kaj
/Nerad/ je sprejel denar od staršev.

v posplošenem pomenu kdo/kaj zavestno priznati koga/kaj
/Z dvomom/ je sprejel nove ideje.

v posplošenem pomenu kdo/kaj obravnavati koga/kaj
Vse sprejme /s smešne strani/.

kdo/kaj s svojimi lastnostmi dobiti omogočiti koga/kaj / koliko česa
Les sprejme vlago.

10.

v posplošenem pomenu kdo/kaj zaznati koga/kaj
Pilot je sprejel obvestilo /po radiu/.

11.

v zvezi z nase kdo/kaj vzeti kaj 'stanje, dejanje' na koga/kaj
Sprejeli so krivdo in odgovornost nase.

12.

iz šaha kdo/kaj narediti kaj veljavno
Sprejel je remi.

stakníti in stákniti -em tudi iztakníti in iztákniti dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, navadno čustvenostno

kdo/kaj skupaj dati koga/kaj
/Po že utečeni navadi/ si je razpoložljive dele staknil (v uporabno cev za črpanje vode).

v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno najti, ujeti koga/kaj
/S težavo/ so ga /končno/ le staknili.

knjižno pogovorno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj 'stanje/lastnost/pojav'
Staknil je hud prehlad in nato še resno bolezen.

stopnjeváti -újem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj intenzivno podpirati, večati kaj
(Pri drugem zdravljenju) so (pri težjih bolnikih) dnevno količino zdravil /počasi/ stopnjevali.

iz jezikoslovja kdo/kaj pregibati kaj
Pridevnike so stopnjevali /opisno in z obrazili/.

stopnjeváti se -újem se nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, v posplošenem pomenu

kdo/kaj intenzivno stopnjevati se, večati se
(Po drugi vojni) se je stopnjevala t. i. množična umetnost.

šíriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

v posplošenem pomenu kdo/kaj intenzivno količinsko in obsegovno večati kaj
(Po drugi vojni) so /načrtno/ širili bazično industrijo.

v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno prenašati koga/kaj iz/z/ od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje / kdaj / od—do kdaj
Razvita civlizacija je širila svoj vpliv tudi na druge celine.

ujéti se ujámem se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj dati se okoli/okrog koga/česa / za/na koga/kaj
Ujel se je okoli očetovega pasu /kot klop/.

kdo/kaj ohraniti normalno lego
(Na ledu) se je ujel.

kdo/kaj onemogočen-o premikati se med/za/na/v koga/kaj
Drevo se je pri podiranju ujelo med druga drevesa.

kdo/kaj odkriti se
Lažnivec se je le ujel.

kdo/kaj skladati se s kom/čim
Zobje so se ujeli z zobmi drugega kolesa.

kdo/kaj skladati se s kom/čim
Novi sodelavci so se (v novem okolju pri novem delu) /hitro/ ujeli z drugimi.

čustvenostno kdo/kaj postati spet delovno primeren, ustrezen
Lažnivec se je le ujel.

čustvenostno kdo/kaj biti, pojaviti se v istem času s kom/čim
Začetek meseca se je ujel s prazno/polno luno.

uporabíti in uporábiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj izkoristiti kaj
Papirnato embalažo lahko uporabite /le enkrat/.

v posplošenem pomenu kdo/kaj preizkusiti kaj
V zadnji vojni so najnovejše orožje /dvakrat/ uporabili.

v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko porabiti kaj za/v kaj
Za vlom je uporabil različno orodje.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ugodno porabiti kaj
(V govoru) je večkrat uporabila kako narečno besedo.

uporábljati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

GLEJ: uporabíti 1-4

neknjižno pogovorno kdo/kaj nositi kaj
Te čevlje uporablja (v dežju in na blatnem terenu).

kdo/kaj obravnavati koga/kaj
Ti predpisi se /redko/ uporabljajo.

kdo/kaj imeti, poznati kaj
Tedaj so uporabljali samo orodje iz kamna.

kdo/kaj obvladati, znati kaj 'jezik'
Kljub bivanju v tujini uporablja materni jezik.

upoštévati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
Sodnik je upošteval izpovedi prič.

v posplošenem pomenu kdo/kaj vključevati, obravnavati koga/kaj v/na/pri čem / kje
Pri načrtovanju upoštevajo potrebe prebivalstva.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ceniti koga/kaj
Delo gospodinje družba /premalo/ upošteva.

verjéti -jámem nedovršni in dovršni glagol, stanjski (duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj zaupati čemu , sprejemati kaj kot verjetno
Vse verjame.

kdo/kaj biti prepričan kaj
To /lahko/ le verjameš.

kdo/kaj zaupati komu/čemu
Dekle fantu ne verjame več.

vídeti v -im v nedovršni in dovršni glagol

kdo/kaj opaziti/opazovati koga/kaj v/na kom/čem / kje
V njem so videli velikega pesnika.

vzdržáti -ím dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti, ostati kljub obremenitvam cel, nepoš kod ovan
Led je vzdržal, čeprav ni bil debel.

v posplošenem pomenu kdo/kaj prenesti, prestati kaj / koliko česa / koliko
Človek vzdrži več, kot misli.

v posplošenem pomenu kdo/kaj stanjsko prenesti, prestati koga/kaj
Podjetje je vzdržalo konkurenco.

kdo/kaj vztrajati določen čas v/na/pri/ob kom/čem / za/pred/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Plavalec je /dolgo/ vzdržal pod vodo.

kdo/kaj neprijetno, težko ostati v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad/z kom/čim / kje / kdaj
Na straži mora vzdržati /do noči/.

kdo/kaj ostati uporaben, dober od—do česa / kdaj / koliko
Ta kruh dolgo vzdrži.

kdo/kaj ohraniti kaj za določen čas v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje / od—do česa / kdaj / koliko
Pri projektu so vzdržali dobre odnose.

vzdrževáti -újem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj ohranjati kaj
(V državi) /le s težavo sproti/ vzdržujejo magistralne ceste.

kdo/kaj podpirati koga/kaj
(Med študijem) ga je vzdrževal stric.

vzéti vzámem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj začeti imeti kaj od/iz koga/česa
Vzel je košaro in odšel po sadje.

kdo/kaj dobiti koga/kaj
Na pot so vzeli najnujnejše stvari.

v posplošenem pomenu kdo/kaj prestaviti koga/kaj
/Nerad/ je vzel denar od staršev.

kdo/kaj povzročiti komu/čemu , da preneha imeti koga/kaj
Učiteljica mu je vzela test.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uničiti, odstraniti koga/kaj
Gnilo sadnje so vzeli proč.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati, namestiti koga/kaj v/na/pod kaj / kam
Vzeli so si jed na krožnik.

kdo/kaj sprejeti, vključiti koga/kaj k/h komu/čemu / v/na/med koga/kaj / kam
V firmo so vzeli več novih delavcev.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj vključiti koga/kaj v/na/med kaj 'stanje, lastnost'
Bolnika so vzeli v oskrbo.

v posplošenem pomenu kdo/kaj premestiti koga/kaj iz/z koga / s česa / od kod
Iz denarnice je vzela bankovce.

9.1.

kdo/kaj oskrbeti koga/kaj iz česa / od kod
Material so vzeli iz tovarniškega skladišča.

10.

knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj za predmet dela
(Pri obdelavi) so vzeli širši pas zemljišča.

11.

kdo/kaj uporabiti kaj
Vzela je sirup proti kašlju.

12.

kdo/kaj obravnavati koga/kaj
Vse vzame /s mešne strani/.

13.

kdo/kaj sprejeti kaj 'trditev kot izhodišče'
Če vzamemo, da je hitrost vozila sto kilometrov na uro, zavorna razdalja večja.

14.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj izraziti kaj 'stanje, dejanje'
Vzel je zalet in skočil.

15.

v zvezi nase kdo/kaj sprejeti kaj 'stanje, dejanje' na koga
Vzeli so krivdo in odgovornost nase.

16.

v zvezi vzeti v roke kdo/kaj sprejeti kaj 'stanje, dejanje' v kaj
Nerada je vzela metlo v roke.

17.

iz ekonomije kdo/kaj premestiti kaj iz česa / od kod
Vzeti bankovec iz obtoka.

18.

iz igralništva kdo/kaj povzročiti s čim
Vzel (mu) je z mondom.

19.

iz prava kdo/kaj povzročiti komu/čemu kaj
Vzeli so mu prstne odtise.

20.

iz medicine kdo/kaj povzročiti komu/čemu kaj
Vzeli so ji bris.

21.

iz šaha kdo/kaj izločiti kaj iz česa / od kod
Vzel je figuro iz igre.

vzéti se vzámem se dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj začeti biti, obstajati od/iz česa / od kod
Od kod so se vzeli vsi ti ljudje.

zadržáti -ím dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub nasprotnim silam ohraniti koga/kaj v določenem položaju, mestu
Zadržali so ga /, da ni omahnil/.

v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub nasprotnim silam ohraniti koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kod / kdaj
Otroke so zadržali na nadaljnjih pregledih.

iz prava kdo/kaj kljub nasprotnim silam ohraniti kaj v določenem položaju, mestu
Sodišče je /nenapovedano/ zadržalo postopek.

zíbati tudi zibáti -ljem in -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj spravljati koga/kaj v gibanje
V naročju je zibala otroka.

1.1.

kdo/kaj upravljati svoj del
Plesalci zibajo le boke.

kdo/kaj spravljati koga/kaj v gibanje
Iz nagajivosti (mu) je zibal lestev.

zrásti zrástem in zrásem dovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)

GLEJ: rásti

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti se večje, obsežnejše, intenzivnejše
Oteklina je /presenetljivo hitro/ zrasla.

navadno čustvenostno kdo/kaj postati viden, opazen od—do/iz česa / sredi česa / v/na/pri čem / pred/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / od—do kdaj / kdaj
/Kot kulisa/ so na polju zrasla nova naselja.

Slovar neglagolske vezljivosti

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Slovar neglagolske vezljivosti