Tiskanje

belúga belúge samostalnik ženskega spola [belúga]

iz zoologije manjši zobati kit bele barve, ki v skupinah živi v arktičnih morjih; primerjaj lat. Delphinapterus leucas; SINONIMI: beluga kit

2.

iz zoologije velika riba s šilastim gobcem in hrbtno plavutjo povsem pri repu, ki živi zlasti v Kaspijskem in Črnem morju ter njunem povodju; primerjaj lat. Huso huso

3.

kot pridevnik ki je v zvezi z belugo 2.

STALNE ZVEZE: beluga kit
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz rus. belúga, glej ↑bel

betón betóna samostalnik moškega spola [betón]

1.

zmes vode, peska, cementa in različnih dodatkov, ki se postopoma strdi, navadno kot gradbeni material

1.1.

1.2.

ekspresivno

STALNE ZVEZE: armirani beton, lahki beton, marka betona, podložni beton, prani beton, razred betona, sveži beton, vidni beton
FRAZEOLOGIJA: težek kot beton, trd kot beton
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Beton iz frc. béton < lat. bitūmen ‛zemeljska smola’, glej ↑bitumen - več ...

cd simbol

simbol za enoto kandela

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑kandela

deréza deréze samostalnik ženskega spola [deréza]

navadno v množini pripomoček z ostrimi konicami, ki se pritrdi na čevelj, za hojo po zasneženem, poledenelem terenu

STALNE ZVEZE: avtomatska dereza
ETIMOLOGIJA: = nar. hrv., srb. deréza, dèreza ‛rastlina Peucedanum’, nar. rus. derezá ‛stepska rastlina z močnimi trni’ iz pslov. *dereza ‛trnasta rastlina, trnje; nekaj takšnega, kar trga’, verjetno iz *dьrati ‛trgati’ - več ...

hribolázec hribolázca samostalnik moškega spola [hribolázəc]

1.

kdor hodi v gore, hribe; SINONIMI: gornik, hribovec

2.

profesionalni cestni kolesar, specializiran za vožnjo v klanec

ETIMOLOGIJA: ↑hribolaziti

kegljáč kegljáča samostalnik moškega spola [kegljáč]

1.

športnik, ki se ukvarja s kegljanjem; SINONIMI: kegljavec

1.1.

;

SINONIMI:

kegljavec

STALNE ZVEZE: kegljač na ledu
ETIMOLOGIJA: ↑kegljati

kegljánje kegljánja samostalnik srednjega spola [kegljánje]

1.

šport, pri katerem se s kroglo podira devet kegljev, postavljenih na koncu igralne steze

1.1.

STALNE ZVEZE: kegljanje na asfaltu, kegljanje na ledu, rusko kegljanje, vrtno kegljanje
ETIMOLOGIJA: ↑kegljati

ksénon ksénona samostalnik moškega spola [ksénon]

1.

težek žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, kemijski element; simbol: Xe

2.

kot pridevnik ki je v zvezi s ksenonom 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. xenon, frc. xénon, nem. Xenon iz nlat. xenon, iz gr. ksénos ‛tuj’

ledeník ledeníka samostalnik moškega spola [ledeník]

iz snega nastala velika gmota ledu, ki počasi drsi navzdol

STALNE ZVEZE: celinski ledenik, jezik ledenika
ETIMOLOGIJA: ↑leden

ledeníški ledeníška ledeníško pridevnik [ledeníški]

1.

ki je v zvezi z ledenikom

STALNE ZVEZE: ledeniški jezik
ETIMOLOGIJA: ↑ledenik

lisják lisjáka samostalnik moškega spola [lisják]

1.

samec lisice

2.

ekspresivno kdor zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v prid; SINONIMI: ekspresivno lisica

3.

konj rdečkasto rjave barve

FRAZEOLOGIJA: zvit kot lisjak
ETIMOLOGIJA: iz lis < pslov. *lisъ, nejasnega izvora - več ...

ôsel ôsla samostalnik moškega spola [ôsəu̯ ôsla]

1.

konju podobna domača žival z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Equus africanus asinus

1.1.

2.

iz zoologije konju podoben kopitar z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Asinus

3.

podoba, predmet, ki predstavlja konju podobno domačo žival z dolgimi uhlji

4.

slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno bik

FRAZEOLOGIJA: delati osla iz koga, imeti koga za osla, kazati osle (komu), kronan osel, presedlati s konja na osla, star osel, trmast kot osel, Osel gre samo enkrat na led.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. osьlъ, hrv. ȍsao, rus. osël, češ. osel < pslov. ali slovan. *osьlъ, prevzeto prek germ., prim. got. asilus, iz lat. asellus ‛osliček’, iz asinus ‛osel’ - več ...

túndra túndre samostalnik ženskega spola [túndra]

z mahovi, lišaji poraslo območje brez dreves nad tajgo v subpolarnih predelih Evrazije in Severne Amerike

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Tundra in) rus. túndra iz fin. tunturi ‛planota brez drevja’ - več ...

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika