glaciȃlen -lna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kápa kápe samostalnik ženskega spola [kápa] 1. pokrivalo brez krajcev, navadno mehko; SINONIMI: čepica 1.1. temu pokrivalu podobna priprava ali del priprave
1.2. ekspresivno kar spominja na tako pokrivalo, zlasti na vrhu gore, hriba; SINONIMI: ekspresivno pokrivalo
2. ekspresivno kar se uporablja za pokrivanje sploh; SINONIMI: pokrivalo
STALNE ZVEZE: baseballska kapa, bejzbolska kapa, ledena kapa, polarna kapa, razdelilna kapa, škofovska kapa FRAZEOLOGIJA: dati kapo dol pred kom, imeti ga pod kapo, imeti polno kapo koga, česa, kapo dol (pred kom, pred čim) ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Kappe) iz srlat. cappa ‛kapuca’ in ‛plašč s kapuco’, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kljúč smúčarskih vrátc -a -- -- m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
lẹ̑d ledȗ in -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
led m, F
6,
circungelatus, okuli ledèn, ẛmerẛel,
ṡ'ledom obdán;
gelabilis, -le, kar lahku
léd rata, ali ṡmerṡne;
gelu, lèd, mraṡ;
glacies, lèd;
lubricare, ſe polṡiti, s'popolṡniti, na
lèdu derṡkati;
murex, -cis, ṡatorai murices ſe imenujejo tudi ti krampizi, kateri ſe noſſio po
ledu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
léden1 -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na led: ledna debelina / ledna voda curlja v kotanjo
♦ alp. ledni klin klin za zabijanje v led pri plezanju; ledno kladivo; šport. ledni stadion stadion z ledeno ploskvijo za drsanje in igre na ledu; zool. severni ali ledni kit
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
léden2 -dna -o prid. (ẹ̑) zastar. ledven: ledno območje telesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ledén3 -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz ledu: sneg je bil pokrit z ledenimi kristali;
ledena ploskev stadiona;
ledene plošče na reki;
na vodi se dela ledena skorja / ledena gora velika gmota ledu, plavajoča po morju; ledene rože cvetlicam podobne tvorbe iz ledu na šipah; od streh visijo ledene sveče podolgovate tvorbe iz ledu / knjiž., ekspr. ladja se je komaj rešila iz ledenega objema // pokrit z ledom: spodrsniti na ledeni cesti; smučišče je ledeno 2. nav. ekspr. ki ima zelo nizko temperaturo: leden curek vode;
voda je ledena / njene roke so ledene / Severno ledeno morje // ki vzbuja, povzroča občutek hudega mraza: ledena burja; pozimi je njegova soba ledena / leden pot mu je stopil na čelo 3. ekspr. ki vsebuje, izraža veliko nenaklonjenost, odklanjanje: odgovoriti z ledenim glasom;
iti z ledenim obrazom mimo;
ošvrkniti z ledenim pogledom;
doživeti leden sprejem;
ledene besede / odnosi med njima so ledeni 4. ekspr. ki se sploh ne da vplivati čustvom: to je leden človek;
prosili so jo, pa je ostala ledena / ukrepati z ledenim mirom; njeno ledeno srce // ki sploh ne izraža čustev: nobena mišica se ni zganila na njegovem ledenem obrazu; pogledati z ledenimi očmi 5. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: leden mraz je nastopil / leden obup, strah; to ga navdaja z ledeno grozo
● ledeni možje ali ledeni svetniki čas zadnjih pomladanskih ohladitev od 12. do 14. maja, ko so na koledarju Pankracij, Servacij, Bonifacij
♦ agr. ledeni drobir umetno pridobljen led v obliki lusk; gastr. ledena bomba slaščica v obliki bombe iz sladoleda; ledena kava kava z dodatkom sladoleda in stepene smetane; geogr. ledena jama kraška jama, v kateri se ohrani led vse leto ali velik del leta; geol. ledena doba starejša doba kvartarja; šport. ledeni stadion ledni stadionledéno prisl.:
od gor je ledeno pihalo; kaj mi je vse to mar, je rekel ledeno; ledeno zavrniti koga; ledeno hladni odnosi; ledeno modra barva svetlo modra z belkastim odtenkom; voda je ledeno mrzla; ledeno mirno pojasniti / v povedni rabi: na pločniku je bilo ledeno; danes je zunaj ledeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
léden -dna -o (ẹ̑)lédni -a -o (ẹ̑) ~a debelina
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ledén -a -o (ẹ̑) ~ klanec poledenel; poud.: ~e roke |zelo hladne, mrzle|; ~o razmerje do koga |zelo nenaklonjeno, zavračajoče|ledéni -a -o (ẹ̑) geol. ~a doba; ~a svečaledénost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ledén -a -o
prid. ekspr. ki ima zelo nizko temperaturo
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
ledén Frazemi s sestavino ledén:
ledéna dôba,
ledéni možjé,
ledéni svetníki,
[samó, le] vŕh ledéne gôre
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ledę̑n 1., adj. aus Eis, eisig, Eis-; ledena skorja, die Eiskruste; leden pot, beeister Weg; ledena doba, die Eisperiode, Cig. (T.); — človek ledenega srca, ein kaltherziger Mensch.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
lę̑dən 2., -dna, adj. Eis-, Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
lę́dən 3., -dna, adj. Lenden-: lę̑dna kost, das Lenden- oder Darmbein, Cig., C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
leden [ledẹ̑n]
pridevnikleden
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
leden prid., F
11,
circungelatus, okuli
ledèn, ẛmerẛel, s'ledom obdán;
conglaciare, ẛmersniti,
ledenu poſtati;
conglaciatus, ledèn;
egelidus, -a, -um, mlazhin, na polovizo
ledèn;
gelascere, ledenu ratati, ſe ledeniti;
gelidus, -a, -um, ledèn, marṡel;
glaciale tempus, ledenu vremè;
glaciatus, -a, -um, ṡmarṡel,
ledèn;
praegelidus, -a, -um, ſylnu
ledèn, cilú
ledèn;
stiria, -ae, en
ledeni zoffil per ſtréhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
leden ► ˈledẹːn leˈdẹːna -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ledèni -a -o prid. leden: csi krave ledeno vodô pijéjo AIP 1876, br. 2, 8; pren. ledena vuszta küsnola AIP 1876, br. 2, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ledeník ledeníka samostalnik moškega spola [ledeník] iz snega nastala velika gmota ledu, ki počasi drsi navzdol
STALNE ZVEZE: celinski ledenik, jezik ledenika ETIMOLOGIJA: ↑leden
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ledénka ledénke samostalnik ženskega spola [ledénka] 1. glavnata solata s krhkimi, navadno valovitimi listi, ki raste zlasti pozno pomladi in poleti1.1. listi te solate kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: ljubljanska ledenka ETIMOLOGIJA: ↑leden
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ledeno prislovPRIMERJAJ: leden
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
ledvę̑n 1., adj. = ledę̑n, Habd.-Mik.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mêhka máža -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mlačen prid., F
12,
congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár merṡel, niti gorák;
egelidus, -a, -um, mlazhin, na polovico ledèn;
praetepere, poprei ṡmlazhiti,
mlazhnu ſturiti;
subfrigidus, -a, -um, mlazhin, hladán, napul marṡil;
tepefacere, mlazhnu sturiti;
tepefieri, mlazhin perhajati;
tepere, mlazhnu biti;
tepescere, mlazhnu ratati;
tepidarium, -rÿ, mlazhna kopel;
tepidare, mlazhiti,
mlazhnu délati;
tepidus, -a, -um, mlazhin;
teporatus, -a, -um, mlazhin ſturjen, enu malu ſegriven
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mràz mráza m, mn. mrazôvi tudi mrázi (ȁ á) 1. razmeroma nizka temperatura: mraz nastopi, poneha, popusti, ekspr. pritisne;
mraz je trajal, pog. držal nekaj dni;
zavarovati se pred mrazom;
ekspr. divji, leden, peklenski, sibirski, strupen mraz;
nočni, zimski mraz;
prvi mraz;
suh mraz;
mraz je bil, postajal vedno hujši;
biti odporen proti mrazu;
biti občutljiv za mraz;
omiliti posledice mraza;
poškodbe od mraza / trpeti, prenašati mraz in lakoto; ekspr. mraz grize v prste, reže, seže do kosti; drgetati, trepetati, tresti se od mraza; ekspr. biti ves trd od mraza / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: pospraviti pridelke do mraza; iti slabo oblečen na mraz; pustil ga je stati na mrazu; hodili so po mrazu in dežju; nerad gre od doma v takem mrazu; preskrbeti si drva pred mrazom / mraz je razgnal skalo led; pog.: odprl je vrata in spustil mraz v sobo mrzel zrak; dvajset stopinj mraza pod ničlo / mn., knjiž.: ptice so odletele v kraje, kjer ni mrazov mraza; začeli so se prvi mrazovi temperature pod 0 °C; pren. čutiti mraz ločitve // v povedni rabi izraža stanje, ko je nizka temperatura: zunaj je bil hud mraz, je bilo hudo mraz; včeraj je bilo bolj mraz, kot je danes; straža mora stati, pa če je še tako mraz; ekspr. bilo je mraz, da je drevje pokalo zelo, hudo; ekspr. mraz je, da (vse) poka, škriplje // v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugodno počutje ob nizki temperaturi: mraz mi je; v roke ji je bilo mraz jo je zeblo; fantu je bilo mraz, da se je ves tresel 2. neprijeten občutek na koži s tresenjem zaradi močnega vznemirjenja, odpora: ko je to slišal, mu je šel, lezel mraz po hrbtu;
mraz ga spreleti, trese, če se tega spomni // drgetanje (mišic) z občutkom mraza, zlasti pred naglim povišanjem telesne temperature: slabo se počuti in mraz ga spreletava, trese; prehladil se je in začel ga je stresati mraz 3. knjiž., ekspr. velika zadržanost, neprijaznost: v njegovem glasu je bil mraz;
od njega je vel mraz / v svetu mraza umirajo mlada bitja 4. nar. slana: ajdo je osmodil, poparil mraz;
bil je tak mraz, da je bilo vse belo
● knjiž. mraz mi je v dušo, v duši, pri duši sem zelo potrt, žalosten; dedek Mraz po izvoru mitološka oseba, upodobljena navadno kot dobrodušen starec z dolgo sivo, belo brado, oblečen v kožuh in s kučmo na glavi, ki ob novem letu otrokom prinaša darila; pog. nabral se ga je kakor berač mraza zelo se je napil
♦ anat. čutnice za mraz; geogr. pol mraza kraj z najnižjimi temperaturami na zemlji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mrzel prid., F
17,
alsus, -a, -um, marsil;
aquilonius ventus, marẛel veiter;
congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár
merṡel, niti gorák;
defervere, omraṡiti,
merṡlu ſturiti, ohladiti;
febris epiala, kadar je enimu vrozhe, inu
marṡlu ṡkupai;
febris lipyria, kadar ṡnotrai zhlovik gory, inu s'vunai je
marṡal;
frigere, merṡlu biti;
frigescere, merslu, friſhnu perhajati, omerṡovati;
frigidus, -a, -um, merṡel;
gelidus, -a, -um, ledèn,
marṡel;
imber gelidus, merṡel deṡh;
inalgescere, ṡmarsniti,
marṡlu ratati;
incallidus, -a, -um, negorák,
merṡel;
ornithiae, od polnozhý vetrovi
marṡeli, ṡlano inu poṡèb perneſſó;
perfrigidus, -a, -um, ſylnu
marṡel;
praefrigidus, -a, -um, premarṡil, ſylnu
marṡil;
subfrigidus, -a, -um, mlazhin, hladán, napul
marṡil
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nèprijázen -zna -o
prid. ki mu manjka prijaznostiSINONIMI:
ekspr. čukast,
ekspr. grdogled2,
ekspr. hladen,
knj.izroč. hladnodušen,
ekspr. leden,
ekspr. mrzel,
ekspr. neprijeten,
ekspr. nepriljuden,
ekspr. odljuden,
ekspr. oduren,
zastar. oskuten,
zastar. priskuten,
ekspr. trd1,
ekspr. zgagast
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
obdan del., F
16,
affectus morbo, s'bolésno
obdán, s'nadlugo, révo;
ambitus, -a, -um, okuli
obdán;
cinctus, -a, -um, opaſſan,
obdan;
circumdatus, obdán, oblèṡhen;
circungelatus, okuli ledèn, ẛmerẛel, s'ledom
obdán;
clusus, ẛapert, okuli
obdán;
dotatus, -a, -um, tudi s'dobrimi dari
obdán;
heroicus, -a, -um, viteṡhki, junazhki, kar tem ſarzhnim, s'zhednoſti
obdanim ſliſhi;
intercinctus, -a, -um, v'meis
obdán;
laborifer, ut laborifer homo, en zhlovik s'velikim déllam
obdán;
mare Caspium, et Hircanum, tú morje v'Aṡji, okuli okuli s'ṡemlò
obdanu;
obeundus, obdán, obtezhen;
obseſsus, -a, -um, obdán, oblèṡhen, obſeden;
peristylium, -lÿ, vel peristylum, -li, enu meiſtu s'ſtebry okuli
obdanu, kakòr v'teh Cloiṡhtrih, ali na goſpoiṡkih dvoriṡzhih;
pestilens, kuṡhin, s'kugo
obdán;
pusulosus, -a, -um, kateri je s'takeſhno boléṡanjo
obdán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pa2 vez. I. navadno v protivnem priredju, z vejico 1. za izražanje nasprotja s prej povedanima) na čelu stavka: obljubil je bil, pa ni držal besede;
rad bi šel v kino, pa ne sme / rekla je, da bi denar vrnila, pa da ga nima / če je tebi prav, pa meni ni; namesto da bi pazil, pa spi / okrepljen: rekel je, da ga ne bo, pa je le prišel; previden je, pa vendar odločen b) zapostavljen: obljubil je, besede pa ni držal;
jaz delam, ti pa lenariš;
morda je tebi prav, meni pa ni;
eno tekmo so izgubili, tri pa dobili;
avtobus je zamudil, peš je pa predaleč / govori iz zavisti, ne pa iz dobrote; res je med najboljšimi, ni pa prvi / elipt. praviš, da ni pridna. Kakšna pa / če misliš, da ti bomo verjeli, se (pa) motiš // za izražanje nepričakovanega: nihče ni mislil nanjo, pa je stopila v hišo; gledam skozi okno, pa priteče sosed / verjeli smo mu, on pa (gre in) nas pusti na cedilu / mlad, pa tako pokvarjen / jaz – pa v pokoj, kaj še; ti – pa junak // elipt. za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, pa še ta težko 2. za izražanje rahlega nasprotja: po travi so pajčevine, na njih pa se blešči rosa;
igrišče je majhno, razen tega pa blatno / vozijo po levi, to pa je prepovedano / dan se je nagibal, nebo se je pooblačilo, gozd pa je umolknil / v deželi je bil mir, ki pa ni bil mir // za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega: večkrat se razjezi, pa ne brez vzroka; potrebno nam je znanje, pa resnično znanje / hladen, pa ne leden obkladek; grad stoji na vrhu strmega, pa ne previsokega hriba // za krepitev prislova, ki uvaja zadnji člen zaporedja: samo pozdravim jih, potem pa grem; gleda izpod čela, nazadnje pa zagrabi kol / dela v tovarni, hodi tudi na lov, pa še kmetuje pomalem / kot zaključek: drugače pa je vse v redu; pravzaprav pa je poštenjak / sicer pa še nismo končali // ekspr., med členi v stavku, navadno okrepljen za stopnjevanje: pozdrav vsem, posebno pa očetu; to utegne trajati tedne, pa cele mesece; tega ne privoščim nikomur, najmanj pa tebi / poznam ga, pa bolje kot ti; strahopetec je, pa večji kot drugi / taki krivici se bodo uprli, pa še kako se bodo 3. za izražanjea) vzročno-posledičnega razmerja: boji se, pa se skriva;
dosti dela ima, pa rad pozabi;
ni plačal davkov, pa so ga rubili;
sedi v pisarni, pa misli, da je bogvekaj / dolgčas mu je, ko pa nima nobenih prijateljev b) vzročno-sklepalnega razmerja: to je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo;
vemo, da je pridno delal, pa ga bomo nagradili / ekspr. pameti ne sme manjkati niti cestarju, pa je ne bi bilo treba pesniku c) nav. ekspr. pogojno-posledičnega razmerja: odmakni opornik, pa se bo vse zrušilo;
plačaj, pa te ne bomo tožili;
njo bi vzel, pa bi bilo drugače / ne bom ti več razlagal, pa bi bil poslušal / če ti ni všeč, pa pojdi; če nočeš, pa pusti č) ekspr. dejstva, kljub kateremu se dejanje prejšnjega stavka uresniči: Jože je odličnjak, pa nima inštruktorja kakor ti;
takoj ga je spoznal, pa ga je videl samo enkrat 4. v členkovni rabi, z vezniki poudarja nasprotje: moja bo obveljala, pa če se na glavo postaviš;
premagal ga bom, pa če je še tako močen / premalo premislimo, zato pa je vse narobe / nikar se ne izmikaj, če pa vem, kje si včeraj hodil; čemu ti bo toliko denarja, ko pa ne moreš vsega porabiti II. pog., med členi v stavku, brez vejice 1. za vezanje dveh istovrstnih členov; in: prinesi kruha pa sira;
daj mi papir pa pero;
jama je široka pa globoka;
hodi počasi pa previdno;
vonj po pečenki pa (po) klobasah;
pospravi krožnike pa kar je še na mizi / elipt. vprašal ga je, kaj pa kako je opravil // pri naštevanju za vezanje predzadnjega in zadnjega člena: šumenje macesnov, borovcev pa smrek // ekspr., v mnogovezju za stopnjevano poudarjanje členov: fant je še mlad pa norčav pa zaljubljen 2. nav. ekspr. za vezanje dveh sorodnih pojmov v pomensko enoto: ves vik pa krik je zaman;
čast pa slava;
sem pa tja;
tu pa tam 3. nav. ekspr., pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, visoke stopnje: tam je sam pesek pa spet pesek;
tako ne bo šlo, ne pa ne 4. za seštevanje, prištevanje: koliko je ena pa ena;
dve pa dve;
bilo jih je sto pa pet / star je pet let pa tri mesece // navadno okrepljen za dodajanje: povedala je samo materi pa (še) teti; žejna je pa lačna tudi; porabil je cel tisočak pa še nekaj 5. navadno v zvezi ta pa ta, tak pa tak ki je znan, a se noče, ne more imenovati: pride ta pa ta dan;
to pa to bi še bilo treba urediti;
to se napravi tako pa tako / gospod ta pa ta / to pa ono ti imam še povedati III. pog., v vezalnem priredju, brez vejice, navadno z izpuščanjem pomožnih besed v drugem stavku 1. za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporednost; in: jej pa pij;
molči pa čaka;
ves dan sedi v sobi pa bere;
sam sem to slišal pa videl / izpil je pa vstal; poberi svoje stvari pa odidi / naročil je, da bo prišel v urad pa (da bo) sprejemal stranke / pri različnih osebkih tudi z vejico pred pa ne bo dolgo, pa pride noč // pri naštevanju za vezanje predzadnjega in zadnjega stavka: pili so, peli pa šale zbijali // nav. ekspr., v mnogovezju za stopnjevano poudarjanje stavkov: fant hodi samo v kino pa gleda televizijo pa bere stripe 2. nav. ekspr. za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto: ves dan vpije pa razgraja;
kar jokaj pa stokaj 3. nav. ekspr., pri ponavljanju istega povedka za izražanje intenzivnosti dejanja: on samo čaka pa čaka;
ne dam pa ne dam;
ne gre pa ne gre mu z učenjem;
ni pa ni hotel odpreti;
samo spal pa spal bi 4. za izražanje namena: pojdi pa zapri vrata;
skoči k njim pa jim povej IV. za piko ali podpičjem 1. z oslabljenim pomenom za izražanje pomenov kakor pod I, zlasti 3, in IIIa) ekspr.: bodite mirni. Pa nobenega šepetanja;
preveč delaš. Pa ti je počitek potreben;
za danes dovolj. Pa drugič spet;
zbogom. Pa brez zamere;
glejte no, se je začudil. Pa vam gre res po sreči;
vsakdo mora delati. Pa to sam veš / lepo ženo ima. Pa še pridna je povrhu; bil je postaven fant. Pa si je tudi domišljal b) navadno okrepljen: zelo dobro šofira. Pa mu kljub temu ne dovolijo voziti;
vem, da se norčuje. Pa mu vendar ne zamerim c) policist me je zapisal. Pa sem moral plačati kazen č) s podrednim veznikom: se bo že naveličal. Pa če se ne;
zaspi! Pa če ne morem 2. nav. elipt. za navezovanje na prej povedano: jaz sem končal. Pa ti;
pa bo res prišel;
pa je to sploh mogoče / pa še kaj pridi, je dostavila / pa smo spet doma; pa naj bo po tvojem / No – pa? je vprašal in zazehal 3. za opozoritev na prehod k drugi misli: pa še to. Včeraj mi je pisal Janez / ja, da ne pozabim. Pa brata pripelji na večerjo 4. ekspr. za izražanje začudenja, presenečenja, nejevolje: pa da mi nikdar več ne greš tja;
pa to naj bo pridnost;
pravi, da nima denarja. Pa mu ti verjameš;
pa delal, kdo bo / ti si pa priden nisi priden
● pog. jurček je pa ja ena najboljših gob poudarja samoumevnost povedanega; pog. ali boš kozarček vina? Pa ja (da) izraža soglasje, pritrditev brez pridržka; ekspr. pomagati je treba, pa je izraža sprijaznjenje z nastalim položajem; pog., ekspr. kar bo, pa bo izraža vdanost v usodo; ekspr. da je bolan? Pa menda (ja) ne izraža zaskrbljenost; ekspr. ne dam, pa mir besedi nočem, ne dovolim, da bi še govorili o stvari; ekspr. če nočeš z nami, pa nič izraža nejevoljno sprijaznjenje s čim; pog., ekspr. če ti nisi nor, pa nič nočem, pa nič ne rečem izraža prepričanje o resničnosti povedanega; pog. pa imaš, ko si tako nestrpen izraža zadovoljstvo, privoščljivost; pog. če noče, pa noče izraža sprijaznjenje z odločitvijo koga; ekspr. tepec je, pa pika izraža podkrepitev trditve; pog., ekspr. veliko slabega govorijo o njem. Pa še res je marsikaj v teh govoricah je resnično; ekspr. pa še kako ga imam rad izraža veliko mero ali stopnjo povedanega; pog., ekspr. daj mi tisočak. Pa še kaj izraža močno zavrnitev; iron. junak pa tak, kar zbežal je strahopetec je; pog. pa ne, da iščeš mene menda iščeš mene; pog. morda je res. Pa kaj zato izraža brezbrižnost; pog. no ja, sem pa mevža izraža sprijaznjenje z dano trditvijo; ekspr. smem v kino? Kaj pa še izraža močno zavrnitev; pog., ekspr. hudič, pa taka večerja izraža omalovaževanje; tudi take reči se kdaj pa kdaj primerijo izraža ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih; ekspr. mislite, da so nas čakali? Kje pa izraža močno zanikanje, zavrnitev; pog., ekspr. včeraj smo ga pa (pili) precej vina smo popili; pog., ekspr. ta ga pa pihne je zabaven, domiseln; ekspr. tam imajo denarja še pa še zelo veliko; ekspr. tako predstavo bi še pa še gledal večkrat in z velikim veseljem; ekspr. ta pà, ta – ta je res sposoben izraža pritrjevanje; ekspr. veseljak je, to pà, to izraža pritrjevanje; pog. zdaj pa imamo, ko smo tako dolgo čakali izraža nezadovoljstvo, razočaranje; prim. sempatja, tupatam
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
píš -a m (ȋ) kratkotrajen, navadno oster, močen veter: piš nastane, poneha, utihne;
jesenski, večerni piš;
lahen, ekspr. leden piš;
kakor piš je šla novica od hiše do hiše / smreke so se zibale v pišu // pihanje: piš burje, vetra; pren., ekspr. piš kuge
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
polív -a m (ȋ) 1. glagolnik od politi: poliv jedi s kremo;
zdravnik mu je priporočil polive z mlačno in hladno vodo / končati kopel z mrzlim polivom; tak sprejem je bil za vse kakor leden poliv je vse zelo prizadel, razočaral2. gastr. mešanica živil, jedi za polivanje drugih jedi: politi s polivom / za poliv je uporabil omako
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pót3 -ú in -a m (ọ̑) tekočina, ki jo izločajo žleze znojnice: pot kaplja, teče s čela;
pot mu je orosil čelo;
ekspr. pot mu v curkih lije po hrbtu;
obrisati si pot z robcem;
blago, ki vpija pot;
ekspr. po hrbtu ga je oblil leden, mrzel pot;
slan okus potu;
srajco ima mokro od potu / ekspr. mrtvaški pot pri smrtnem boju ali zelo velikem strahu
● ekspr. pri tem delu je potil krvavi pot zelo se je trudil, trpel; ekspr. v potu svojega obraza si služi kruh zelo se mora truditi za materialna sredstva, materialne dobrine; preg. brez potu ni medu brez dela ni uspehov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sprejèm -éma m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od sprejeti: sprejem daril, denarja / sprejem novega zakona sprejetje / gostoljuben, prijazen sprejem; ekspr. leden sprejem; sprejem gostov / publ. prebivalci so tujemu gostu priredili lep sprejem so ga lepo sprejeli; zaprositi za sprejem pri predsedniku republike / sprejem novih članov v društvo; sprejem v službo, šolo / navdušen sprejem filma pri gledalcih / antena za sprejem signalov / radijski, televizijski sprejem 2. družabna prireditev, namenjena srečanju povabljencev s kako pomembno osebo: veleposlanik je priredil svečan sprejem tujemu gostu v čast;
udeležiti se sprejema / novoletni sprejem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zmrzel prid., F
8,
algidus, ẛmerẛel;
aliosus, -a, -um, ẛmersel;
circungelatus, okuli ledèn,
ẛmerẛel, s'ledom obdán;
gelatus, ṡmarṡel;
glaciatus, -a, -um, ṡmarṡel, ledèn;
hyematus, -a, -um, ẛmerṡel od ṡyme;
oceanus septentrionalis, tu
ṡmerṡlu morjè;
rigidus, -a, -um, ṡmarṡel, terd, oterpnen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
znój -a in znòj znôja m (ọ̑; ȍ ó) tekočina, ki jo izločajo žleze znojnice: znoj mu kaplja, teče s čela;
ekspr. znoj mu je lil po obrazu;
obrisati si znoj;
blago, ki vpija znoj;
ekspr. oblil ga je leden, mrzel znoj / ekspr. kopati se v znoju biti zelo oznojen / ekspr. mrtvaški znoj pri smrtnem boju ali zelo velikem strahu
● ekspr. v znoju svojega obraza si služi kruh zelo se mora truditi za materialna sredstva, materialne dobrine; ekspr. s svojim znojem je pojil to zemljo z velikim trudom jo je obdeloval; ekspr. da smo to dosegli, je bilo potrebno veliko let znoja in boja dolgo si je bilo treba zelo prizadevati, se zelo truditi; enim po loju, drugim po znoju nekateri dosežejo cilj z lahkoto, brez zapetljajev, drugi pa se morajo zelo truditi, mučiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
žléb žléba samostalnik moškega spola [žlép žléba] 1. podolgovata polkrožna priprava za odvajanje deževnice s strehe1.2. podolgovata polkrožna priprava, po kateri priteka, odteka tekoča snov, zlasti voda
1.3. podolgovata priprava za spuščanje, sipanje česa
2. večja podolgovata vdolbina v pobočju, na zemeljskem površju, ki nastane zaradi toka vode, plazov
3. podolgovata zareza, vdolbina v površini česa
STALNE ZVEZE: snežni žleb ETIMOLOGIJA: = cslov. žlěbъ, hrv. žlijȇb, srb. žlȇb, nar. rus. žólob, slovaš. žl'ab < pslov. *želbъ, prvotno ‛kar je izdolbeno’ < ide. *gelbho- iz baze *gelebh- ‛rezati, dolbsti, izvotliti, poglabljati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.