celina [celína] samostalnik ženskega spola

neobdelana zemlja; ledina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

črét -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

drnína -e ž (í)
1. neobdelan, divje porasel svet: poslopje bo stalo sredi drnine
2. zastar. opuščena, s travo zarasla njiva; ledina: krave se pasejo po drnini
♦ alp. strnjen pas gorske trave na sicer golih tleh

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

fráta -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

golȃdina, f. = ledina, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

Kako napisati ime prireditve »Ledinec ledincu«?

Zanima me, kako se napiše ime prireditve LEDINEC LEDINCU.

a) Ledinec Ledincu

b) Ledinec ledincu

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

làz láza m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

ledína -e ž (í)
1. neobdelana zemlja: kopati, orati ledino; krčenje ledine / neobdelana ledina; pren., ekspr. v tej stroki je povsod še trda ledina; orati ledino kritike, v kritiki
// opuščena, s travo zarasla njiva: kjer je nekoč raslo žito, je zdaj ledina; visoka trava na ledinah / pustil je zemljo v ledino ni je več obdeloval
2. star. s travo porasel svet: ledine so že zelene

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

ledína -e ž (í) orati ~o; krčenje ~e; poud. orati ~o v kaki stroki |delati začetne raziskave|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

ledína -e ž
1.
zemlja, ki ni pripravljena za sajenje, sejanjepojmovnik
SINONIMI:
neobdelana zemlja, celina
2.
opuščena, s travo zarasla njivapojmovnik
SINONIMI:
celina, zastar. drnina, nar. prelog

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024

ledína Frazemi s sestavino ledína:
oráti ledíno [čésa/v čém]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

ledína -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

ledína, f. unbebautes, brachliegendes Ackerland; ledino orati; v ledino pustiti, öde lassen, nicht bearbeiten; — ein mit Gras bewachsener Platz, der keine Wiese ist, der Anger; na ledini pred hišo se otroci igrajo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

ledina [ledína] samostalnik ženskega spola

neobdelana zemlja; ledina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

ledina ž, novalis, -le, vel novale, -lis, ledina, nyva, katera ſe puſty enu, ali dvei leiti leṡhati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

ledínica, f. 1) dem. ledina; kleiner Anger; l. pred hišo; — 2) lediníca, die Rasenerde, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

ledȋnski – glej ledína

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

motíka -e ž (ȋ)
orodje s ploskim, navadno trikotnim listom in dolgim držajem za kopanje: kopati, okopavati, zamahovati z motiko; uho motike
● ekspr. odložili so sekire in motike prenehali so delati; publ. tu čaka velika ledina motike tistih, ki se ukvarjajo z glasbenim šolstvom tu je veliko dela za glasbenike
♦ agr. kraška motika kopača z dvema ali tremi roglji; vinogradniška motika trikotna, ostra motika za kop na težji zemlji; vlačilna motika motika s širokim, spodaj ravnim rezilom; greblja; saditi pod motiko seme ali sadiko dati v jamico, izkopano z motiko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

novína -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

oráti Frazemi s sestavino oráti:
oráti celíno, oráti ledino [česa/v čem]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

plẹ́ša -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

púška Frazemi s sestavino púška:
metáti púško v korúzo, napét kot púška, vréči púško v korúzo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

rôvt -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

skúpni pášnik -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

trdína, f. 1) = trdost, die Härte, Cig., Jan.; — 2) die Verhärtung, Cig., Jan.; t. v vimenu, C.; trdine v pljučih, Strp.; — 3) fester Boden, fester Untergrund, Cig. (T.); (opp. močvirje), Svet. (Rok.); — 4) nebeška t., das Himmelsgewölbe, das Firmament, Mur., Cig., Jan.; — 5) die Festung, ogr.-M.; — 6) = ledina, Danj.-M.; — eine Herbstwiese (die nur einmal gemäht wird), Cig.; — 7) = trda trava, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

Začetnica pri pisanju stvarnih lastnih imen in enakopisnih občnoimenskih poimenovanj

Lepo bi prosila za pomoč pri rabi velike in male začetnice. Kako zapisujemo npr. osnovno šolo, gimnazijo in fakulteto v življenjepisu, npr.:

Obiskovala sem O/osnovno šolo Ledina v Ljubljani, nato sem odšla na G/gimnazijo Moste, pozneje sem se vpisala na F/filozofsko fakulteto v Ljubljani.

Z veliko ali malo?

Imeni osnovna šola in gimnazija bi še sprejela z malo, ker ju občutim kot občni imeni, pri imenu filozofska se mi zatakne. Saj je v Ljubljani le ena F/filozofska fakulteta; utemeljitev, da mislimo na vrsto in ne na ime (člen 104 v SP 2001), se mi ne zdi povsem prepričljiva. To je, seveda, osebno mišljenje. Seveda pa je OŠ Ledina prav tako ena in bi ju morali verjetno pisati z veliko?

Razumem (vsaj mislim) primere:

  • Pismo sem poslala na Filozofsko fakulteto v Ljubljano.
  • Izbirala sem med filozofsko, pedagoško in medicinsko fakulteto.
  • Na razpis se je prijavila tudi Srednja gostinska in turistična šola Izola.
  • Najprej sem obiskovala osnovno šolo v domačem kraju, nato sem odšla na gimnazijo v mesto.

Kako pa je z rabo v raznih časopisnih člankih, revijah, leposlovju? So tu kakšni interni dogovori? Raba je namreč zelo raznolika.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

Število zadetkov: 26