Tiskanje

Aleksandra ž osebno lastno ime Aleksandra: pride v'Tempel Ceſſariza Alexandra im. ed., ter poklekne pred S. Juria (III, 234) Aleksándra, po legendi cesarica za časa sv. Jurija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Asterius -a m osebno lastno ime Asterij: Aſterius im. ed. pelle S. Valentina v' ſvojo hisho ǀ ſe ſo puſtili karſtiti, ſlaſti Aſterius im. ed. ǀ Calfurius, da zhes Rihtarju Aſteriusu daj. ed. S. Valentina (III, 182) Astêrij, lat. Asterius, po nepotrjeni legendi sodnik, ki naj bi hotel sv. Valentina pripraviti k malikovanju, vendar se je sam spreobrnil v krščanstvo, potem ko je sv. Valentin povrnil vid njegovi slepi hčeri.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Boltazar -ja m osebno lastno ime Boltežar: ali ſvejsda li trem ſe je bila prikaſala: Gaspariu, Milicheriu, inu Boltaſariu daj. ed. (IV, 322) Bóltežar, srlat. Balthasar, po armenski legendi eden treh modrih z Vzhoda, ki so se prišli poklonit rojenemu Kristusu.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

brég Frazemi s sestavino brég:
iméti kàj za brégom

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

driada

Predlog

driade samostalnik ženskega spola

grško bajeslovno bitje, gozdna nimfa

IZGOVOR: [drijáda], rodilnik [drijáde]

BESEDOTVORJE: driadin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Elija

Predlog

Elija in Elija Elije samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

svetopisemski prerok

IZGOVOR: [elíja], rodilnik [elíja] in [elíje]

BESEDOTVORJE: Elijev

ZVEZE: prerok Elija, iti kot Elija

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Evstahius -ija m osebno lastno ime Evstahij: Ti kateri ſi bil try Purgarje reshil od te teleſſne ſmerti, katere je bil obſodil Euſtachius im. ed. Rihter ǀ S' leto Sveto proshno Eutiches Conſtantinopolitanski Patriarh je bil pregnal is deshele kugo, inu te kushne oſdravu, kakor pishe Euſtachius im. ed. Presbyter ǀ Kaj ſi je bil sashlushil ta ſerzhni, iuu ſloviti General Placidus, potle Euſtachius im. ed. imenovan ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Iagrij s. Euſtachia tož. ed. 1. Evstáhij, sodnik v času sv. Nikolaja iz Mire 2. Evstáhij (9.–10. stol.), carigrajski patriarh 3. Sv. Evstáhij, zavetnik lovcev, po nepotrjeni legendi rimski mučenec (pribl. 118) za časa Hadrijana (117–138)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Filetus -ta m osebno lastno ime Filet: kakor Filettus im. ed. sa fazonetel prime ǀ dua zupernika Hermogena, inu Filetta tož. ed. ſo bily nashli, de bi skuſi zupernio, inu hudizhave kunshti njega h' shpotu ſturili ǀ sapovej hudizhom, de imo Filetta tož. ed. martrat (III, 385) Po legendi neki čarovnik v Španiji za časa sv. Jakoba Starejšega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Gaspar -ja m osebno lastno ime Gašper: ali ſvejsda li trem ſe je bila prikaſala: Gaspariu daj. ed., Milicheriu, inu Boltaſariu Gášper, lat. Casparus, po armenski legendi eden treh modrih z Vzhoda, ki so se prišli poklonit rojenemu Kristusu.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

grál -a m (ȃ)
po srednjeveški legendi čudodelna posoda s Kristusovo krvjo: sveti gral; iskalec grala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Hermogenes -na m osebno lastno ime Hermogen: Hermogenes im. ed. pak ſe reſerdj, ter sapovej hudizhom, de imo Filetta martrat ǀ dua zupernika Hermogena tož. ed., inu Filetta ſo bily nashli, de bi skuſi zupernio, inu hudizhave kunshti njega h' shpotu ſturili (III, 385) Hermógen, po legendi neki čarovnik v Španiji za časa Jakoba Starejšega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

inuitski

Predlog

inuitska inuitsko pridevnik

IZGOVOR: [inuítski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Jurij -a m osebno lastno ime Jurij: S. Juri im. ed. je bil shlahtniga, inu bogatiga ſtanu rojen v' Capadoci ǀ Garaſsius pishe od eniga is imenom Iuri im. ed. Bucchananus ǀ jeſt neſamerem vnimu zhloveku s'Imenam Juri im. ed. ǀ Juri im. ed. ſe oberne po zerkvi, rekozh: kej ſte sdaj vy moy Priateli? kadar jeſt ſakihnem, pravite Jure zv. ed. Bug ti pomagai ǀ videozh ſtonovitnoſt S. Juria rod. ed. ǀ je mogal Nesho porozhit, katera Juriu daj. ed. je bila vſe ſalebala ǀ sapovej Ceſſarizo saprejti, inu S. Juria tož. ed. veno gorezho apnenizo urezhi ǀ uſimimo naprej naſhiga S. Pomozhnika S. Jurja tož. ed. ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … sholnerij S. Iurja tož. ed. ǀ ſe nei dopolnilu nad S. Juriam or. ed. ǀ nad naſhem pomozhnikam S. Jurjam or. ed. 1. Sv, Júrij (po legendi mučen 303), zavetnik vojščakov 2. → Bukananus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kapẹ̑la -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Krescencija -e ž osebno lastno ime Krescencija: sapovej Vida, Modeſta, inu Creſcentio tož. ed. na tla pervesat (III, 297) ǀ S. Vitus je troshtal Modeſta, inu Creſcentio tož. ed. s' lonam Nebeſkem ǀ Vitus prezej buga, s' Modeſtam, inu Creſcentio or. ed. na morje ſe poſtavi, inu v' Lashko deſhelo ſe perpele (III, 295) Krescéncija, po legendi spremljevalka sv. Vida

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Krištof -a m osebno lastno ime Krištof: Sveti Chriſtoff im. ed. je molil (V, 407) ǀ G. Bug … S. Miklaushu je dal oblaſt zheſs vodo … S. Chrishofu daj. ed. zheſs nerodovitnoſt te semle (III, 434) Sv. Kríštof, gr. Χριστόφορος, mučen okrog 250 na Samosu; po legendi naj bi njegova palica ozelenela in postala drevo, zato je bil nekdaj zavetnik tudi vrtnarjev in sadjarjev.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Kvintianus -na m osebno lastno ime Kvintijan: nepameten je bil Quintianus im. ed., dokler ſe je troshtal de ta S. Diviza bo njega sa ſvojga Shenina vsela ǀ zartlajne je ushe vam perpraulenu od tiga lepiga mladiga Gospuda Quintiana rod. ed. ǀ S. Agatha je prau imela, kadar h' Quintianu daj. ed. je djala ǀ zhe li vy bote pervolila Quintiana tož. ed. naſhiga oblaſtnika sa vaſhiga Shenina vseti Kvintiján naj bi po legendi sv. Agato ovadil, da je kristjanka.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

legénda -e ž (ẹ̑)
1. lit. pripoved, v kateri nastopa Kristus, Marija ali svetniki: brati, poslušati legende; legenda o sv. Petru / legenda pripoveduje, da je Kristus prišel nekoč na Kras / po legendi je sv. Jurij premagal zmaja
2. knjiž. pripoved, zgodba, zlasti o nenavadnih pojavih, dogodkih, ljudeh: ljudstvo je obdalo kralja Matjaža z legendami; vedel sem za legendo o zakladu, ki je menda tam zakopan; o tem kroži mnogo legend / zanimive legende o pesniku
// nav. ekspr. neresnična pripoved, izmišljotina: to niso legende, ampak dejstva
3. ekspr., navadno v povedni rabi kdor zaradi nenavadnih, izrednih lastnosti vzbuja občudovanje: hrabri bojevnik je postal legenda / življenje tega človeka je že legenda
● Matija Gubec je že prešel v legendo je postal legendaren
4. navodilo za razumevanje ustaljenih, dogovorjenih znakov: legenda k zemljevidu, na skici / razstavne muzejske zbirke so bile pomanjkljivo opremljene z legendami
5. num. napis (na novcu, pečatu): spremeniti legendo pečata

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Liberija -e ž osebno lastno ime Liberija: Tudi nash S. Roch je bil od ſtare, nerodovitne Liberiæ rod. ed. rojen (III, 436) ǀ v' Franſkem krajlevſtvi je bil en Mogozhen Firsht v' tem meſti Narbona is imenam Joannes, kateri s' ſvojo Gospo Liberio or. ed. veliku lejt shivil (III, 435) Libêrija, po legendi mati sv. Roka

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Longinus -na m osebno lastno ime Longin: kadar Longinus im. ed. to S. deſno ſtran mu je prebodil ǀ Chriſtus … kadar tiga slepiga Longina tož. ed. je bil resfetil na dushi ǀ je eniga drugiga s'imenom Longina tož. ed. imejti shelela 1. Longín, po nesvetopisemski legendi vojščak, ki je Kristusu po smrti prebodel srce. 2. Longín, mož, ki ga je želela imeti langobardska kraljica Rozimunda.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Loreto m zemljepisno lastno ime Loreto: Prau ſturite de greſte obyskati to Sveto Capello Loreto tož. ed., kir MARIA Diviza je bila spozhela (IV, 337) Loreto, mesto v Italiji blizu Ancone, kjer stoji Casa santa, hišica, v kateri naj bi prebivala sv. Marija. Hišico naj bi po legendi angeli leta 1291 prenesli iz Palestine na Trsat nad Reko, leta 1295 pa od tod v Loreto.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Makarija ž zemljepisno lastno ime Makarija: v' tem meſti Macharia im. ed. (III, 401) Ime se omenja v legendi o sv. Jakobu, apostolu.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Maksimila ž osebno lastno ime Maksimila: Marcioniteriom je pomagala Maximilla im. ed. (V, 66) Maksimíla, lat. Maximilla (2. stol.), žena, ki naj bi po legendi skupaj s Prisko pomagala heretični sekti montanistov.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

martínovo martínovega samostalnik srednjega spola [martínovo]

praznik ob godu svetega Martina 11. novembra, ko se po legendi mošt spremeni v novo vino

ETIMOLOGIJA: po svetem Martinu Tourskem (316–397), ki goduje 11. novembra

Matjážev Frazemi s sestavino Matjážev:
Matjáževa bráda

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

merílo -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Miliher -a m osebno lastno ime Melhior: ſvejsda li trem ſe je bila prikaſala: Gaspariu, Milicheriu daj. ed., inu Boltaſariu (IV, 322) Mélhior, po armenski legendi Melgon, eden treh modrih z Vzhoda, ki so se prišli poklonit novorojenemu Kristusu.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Modestus -ta m osebno lastno ime Modest: Leta je imel eniga ſamiga ſynu s' imenam Vitus. Temu je bil Ozha dal sa Preceptarja eniga vuzheniga Gospuda s' imenam Modeſtus im. ed. ǀ sapovej Vida, Modeſta tož. ed., inu Creſcentio na tla pervesat ǀ Vitus prezej buga, s' Modeſtam or. ed., inu Creſcentio na morje ſe poſtavi Modést, po legendi spremljevalec sv. Vida

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Mojzes -a m osebno lastno ime Mojzes: Mojſſes im. ed. je bil G. Bogu ſvejſt ǀ Glihi vishi ſim bral od eniga greshniga groſovitniga Rasbojnika is Imenam Mojſſes im. ed. ǀ Slaſti pak pravi Mojſſes im. ed. Barcefa, de Shena pomaga Moshu v'Nebeſſa priti ǀ Mojſses im. ed. je bil sturil to skrinjo Boshjo poslatiti ǀ Leto reſnizo bi nam mogli ſprizhat Pelagia … Mojſes im. ed. pushaunik, inu ſtu drugih ǀ TaKushne Mojſeſs im. ed. je sapovedal s'Kameniam poſipat ǀ taku vaſs je ſfaril mojſeſs im. ed. ǀ kakor nekedaj Moiſses im. ed. je rokè Boshje bil sadershal ǀ Se je zhudil tej norski proshni Moiſes im. ed. ǀ kakor nekadaj je bil ſturil Mojseſs im. ed. ǀ S' tem oroshiam je bil premagal Moijſes im. ed. Amaliciterie ǀ sklenem s'taistem lepim navukam kateriga je dal ta S: Appat Mojseſ im. ed., kakor piſhe Ioannes Caſsianus ǀ En Sam Moiſeſs im. ed., v'mej Madianitery je bil Bogu dopadezh ǀ Letu premishlovaine je imel ta Bogu dopadezhi Moyſes im. ed. ǀ Moyses im. ed. Nebeſſa inu Elias ta paradish ſta bila ſapuſtila ǀ Moyſeſs im. ed. je samerkal, inu sapiſsal, s'kratkimy beſsadamy njegovu shivejne ǀ Boshjo beſsedo s'uſt Mojſeſa rod. ed. ǀ molitva njeh andohtliviga Firshta Mojseſsa rod. ed. ǀ ſtari Teſtament sprizha od Moiſſeſa rod. ed. ǀ G. Bug je bil Mojſſeſu daj. ed. dal ſvojo boshjo miloſt ǀ kaj je Bug djal h'Mojſſeſu daj. ed. ǀ is Boshyh beſſedy ſe dol vſame, kir je k'Mojſſeſu daj. ed. djal ǀ Bug sapovej Mojseſsu daj. ed. de ima pojti k'Faraonu ǀ G: Bug je bil sapouedal Mojſeſu daj. ed. ǀ kakor je bil mojſeſu daj. ed. oblubil ǀ nedershi kar Mojſsesu daj. ed., inu Aronu oblubi ǀ G. Bug je bil Moiſſeſu daj. ed. dal table teh deſſet S. sapuvidi ǀ kakor je edn djal k' Mojſeſſu daj. ed. kadar je hotel Vtto Boshjo ſidat ǀ Dua Rodà, Gad, inu ruben gredò K'Mojſeſſu daj. ed. ǀ ſo marmrali zhes Boga, inu Mojſeſſa tož. ed. ǀ ona shpotlivu je govorila, inu opraulala te shlushabnike Boshje Mojſeſſa tož. ed., inu Arona ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Rasbojniki s. Mojſeſa tož. ed. Pushaunika ǀ Mojſſeſa tož. ed. poſtavish sa Boga krajla Faraona ǀ nihdar nej Mojseſsa tož. ed., inu Arona proſsil ǀ punt ſazhneo zhes Mojſeſsa tož. ed. ǀ je hotel Moiſeſa tož. ed. k'Faraonu poſlati ǀ Bug bode tebe zhastitiga pred ludmij sturil kakor Mojſseſa tož. ed. ǀ je bil poſtavil Mojſſesa tož. ed. pruti Faraonu ǀ s'kusi Moyſeſa tož. ed. ſe saſtopio ty mogozhni, inu shlahtni ǀ poklizal ie bil Ioanneſa, kateri je bil Diviza … Moyſeſsa tož. ed., kateri je bil En bogat, mogozhen Firsht ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu … njega krotkust v' Mojseſsu mest. ed. ǀ samerkajo S.S. Vuzheniki ſaſtopnoſt Boshjo v' Salamonu … Miloſt v' Mojſeſu mest. ed. ǀ videozh v'Moiſeſu mest. ed. boſhie dellu ǀ v'tej vishi ſe vgmerat v'Mojſſeſu mest. ed. 1. Mójzes, lat. V Moyses, gr. Μουσῆς, hebr. Mošé, svetopisemski očak, Izraelov zakonodajalec in njegov rešitelj iz egipčanske sužnosti (SP 2 Mz 2,10) 2. Sv. Mójzes, puščavnik (po legendi prej razbojnik) in škof (umrl pribl. 390) 4. → Barcefa 5. Mójzes, opat v času sv. Antona

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ôvca Frazemi s sestavino ôvca:
čŕna ôvca, gárjava ôvca, íti [za kóm] kot ôvca [za ôvnom], kot gárjava ôvca, [kot] izgubljêna ôvca, [kot] zablodéla ôvca, krótek kàkor ôvca, krótek kot ôvca, metljáva ôvca, sív kot ôvca

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pánda1 pánde samostalnik moškega spola [pánda]

medved s črno-belo dlako, ki se prehranjuje z bambusom in živi na jugozahodu Kitajske; primerjaj lat. Ailuropoda melanoleuca; SINONIMI: panda, iz zoologije orjaški panda, iz zoologije veliki panda

STALNE ZVEZE: mačji panda, orjaški panda, rdeči panda, veliki panda
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Panda in angl. panda iz nekega nepalskega jezika - več ...

paradȋžnik -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Pilát Frazemi s sestavino Pilát:
hodíti od Póncija do Piláta, íti od Póncija do Piláta, kàkor Pilát v krédo, kot Pilát v crédo, létati od Póncija do Piláta, opráti si rôke [kot Pilát], Pilát v véri, umíti si rôke [kot Pilát]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Pírov Frazemi s sestavino Pírov:
Pírova zmága

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Priska -e ž osebno lastno ime Priska: Montanus je bil veliku karshenikou ſapelal ſkusi Prishco tož. ed. (V, 66) Príska (2. stol.), žena, ki naj bi po legendi skupaj z Maksimilo pomagala heretični sekti montanistov.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Prokrust

Predlog

Prokrusta samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

grška bajeslovna oseba

IZGOVOR: [prokrúst], rodilnik [prokrústa]

BESEDOTVORJE: Prokrustov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

razbójnik Frazemi s sestavino razbójnik:
désni razbójnik, glédati kàkor lévi razbójnik [na krížu], [kot] lévi razbójnik

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

relíkvija -e ž (í)
1. rel. del telesnih ostankov ali telesni ostanki svetnika, svete osebe, ki se mu izkazuje posebna čast, spoštovanje, sveti ostanki: častiti, hraniti relikvijo / relikvije sv. Cirila
// del predmeta ali predmet, ki je v zvezi s svetnikom, sveto osebo in ki se mu izkazuje posebna čast, spoštovanje: po legendi so to relikvije verig sv. Petra
2. vznes. posmrtni ostanki, truplo zelo cenjenega, spoštovanega človeka: relikvija tega borca za svobodo počiva v domači zemlji
● knjiž. obleka umrlega sina je bila za mater relikvija svetinja; knjiž. vrč iz kitajskega porcelana je hišna relikvija se ohranja, deduje iz roda v rod

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Valerija1 -e ž osebno lastno ime Valerija: s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Shlahnize s. Valerio tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Valêrija (umrla po 304) je po legendi našla truplo sv. Florijana in ga pokopala; → Valerijana.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Veronika -e ž osebno lastno ime Veronika: ner poprej bom Mashnikom dal sa nouu lejtu en fazonetel, inu ta ner lepshi, namrezh fazonetel S. Veronike rod. ed. ǀ ſe je v' ſerzi ſmilil Veroniki daj. ed. (III, 54) Sv. Verónika (umrla 70), po legendi iz 13. stol. žena, ki je Kristusu na poti na Kalvarijo podala potni prt.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Vikinginja

Predlog

Vikinginje samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

pripadnica severnogermanskega plemena

Skandinavka, predvsem v zvezi s športom

IZGOVOR: [víkinginja], rodilnik [víkinginje]

BESEDOTVORJE: Vikinginjin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.