Tiskanje

Bolek

Predlog

Bolka tudi Bolek Boleka samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

kratka oblika moškega imena Boleslav

domišljijski lik

priimek

češki pisatelj

IZGOVOR: [bôlək], rodilnik [bôlka] tudi [bôlek], rodilnik [bôleka]

BESEDOTVORJE: Bolkov tudi Bolekov

ZVEZE: Lolek in Bolek

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

krę̑člək, -ləka, m. = krecman, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

krí Frazemi s sestavino krí:
bíti iz mesá in krví, bíti módre krví, do krví, do zádnje káplje krví, hládna krí, hlepéti po kŕvi [kóga], húda krí, iméti kàj v kŕvi, iméti módro krí, iz mesá in krví, [kàkor] krí in mléko, [kàkor] mléko in krí, krí in mesó, krí je búhnila kómu v glávo, krí je gnálo kómu v glávo, krí je izgínila kómu z líc, krí je pognálo kómu v glávo, krí je sílila kómu v glávo, krí je šínila kómu v glávo, krí je šlà v glávo kómu, krí je têkla v potókih, krí je udárila kómu v glávo, krí je zalíla kómu obràz, krí je zastála kómu v žílah, krí je zledenéla kómu v žílah, krí ledení kómu v žílah, krí ni vôda, krí têče kjé, krí vrè kómu [v žílah], krí za krí, krí zavrè kómu [v žílah], mesó in krí, mírna krí, mírno krí, módra krí, ne umazáti si rôk s krvjó, ohraníti hládno krí, ohraníti mírno krí, píti krí kómu, plačáti kàj s krvjó, plemeníta krí, postati mesó in krí, preíti kómu v krí [in mesó], preíti kómu v mesó in krí, prelíti krí kóga, prelíti krí [za kóga/kàj], prelívati krí [za kóga/kàj], príti kómu v mesó in krí, púščati kómu krí, rdèč kot krí, scáti krí, tičáti v kŕvi kómu kàj, umazáti si rôke s krvjó, v kŕvi je kómu kàj, vróča krí, vróča krí se je ohladíla

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

lék1 -a m (ẹ̑)
1. knjiž. zdravilo: ozdravel je brez lekov; močen lek / te besede so bile lek srcu, za srce; iskati lek za družbeno krizo
● knjiž., ekspr. za to bolezen ni leka ta bolezen se ne da ozdraviti
2. nar., v prislovni rabi, v zvezi za lek malo, nekoliko: za lek prekratek / za lek poprimi / To je železni kršec, železo in žveplo. Zlata ni v njem, niti za lek (F. Erjavec)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

lék2 -a m (ẹ̑)
denarna enota Albanije: vrednost leka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

lek

Predlog

leka samostalnik moškega spola

starinsko zdravilo

albanska denarna enota

IZGOVOR: [lék], rodilnik [léka]

PRIMERJAJ: Lek

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Lek

Predlog

Leka samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime

podjetje

IZGOVOR: [lék], rodilnik [léka]

BESEDOTVORJE: Lekov

PRIMERJAJ: lek

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

lẹ́k, m. 1) das Heilmittel, Ist.-Mur., Cig., Jan., Štrek., nk., pod Poreznom-Erj. (Torb.); za smrt ni leka, gegen den Tod ist kein Kraut gewachsen, Cig.; — die Dosis, Notr.-Cig.; — ein kleines Quantum: zlata ni v njem niti za lek, Erj. (Izb. sp.); — der Talisman, Čepovan (Goriš.)-Erj. (Torb.); vedomca vrniti z mogočnimi leki, da ne pride v hišo, pri Trstu-LjZv.; — das Mittel, C.; pravni l., das Rechtsmittel, DZ.; — 2) kačji l., der Lauch (allium sp.), Podgorje (Ist.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

levít Frazemi s sestavino levít:
bráti kómu levíte, péti kómu levíte

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

lȋlək, -lka, (-ləka), m. 1) die abgelegte Schlangenhaut: kačji l., vzhŠt.-Kres; — 2) die weiche Haut des Eies, C.; — 3) feiner Birkenbast, C.; — 4) mieternder Krebs, Mur., Jan., C., Mik.; — 5) die Fledermaus, Hal.-Zora; — 6) die Insectenpuppe, Mur., Mik.; — 7) zapadni štajerski Slovenci imenujejo Doljance pod Ptujem, kateri "bize" nosijo, "Lileke", C.; ptujske Podravljane — imenujejo "Lileke", Pjk. (Črt.); — prim. liliti se; srb. lila, ono što se oguli s brezove ili s trešnjove kore kao hartija, Vuk; — 8) die abprallende Bewegung eines längs der Wasserfläche geschleuderten flachen Steines, Štrek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

lǫ̑lək, -lka, (-ləka), m. der Tölpel, Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

mȃlək, -lka, (-ləka?), m. 1) ein kleiner Mensch, der Zwerg, Cig., vzhŠt.-C.; — 2) der Teufel, Valj. (Rad); — 3) der Wiederhall, Jan.; — prim. malik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

médlək, -ləka, m. medel človek, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ogȓlək, -ləka, m. der Halskragen, Hip. (Orb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

pájki iz Lécca -ov -- -- m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

preléžati, -ím, vb. pf. 1) durch Daraufliegen durchwetzen, Z.; — 2) liegend zubringen: p. dan za dnevom, Cig.; eine gewisse Zeit hindurch liegen: goli poletje preleže v hosti, da se do dobrega posuše, Ravn. (Abc.); — p. bolezen = ozdraveti ob samem ležanju brez kacega zdravnika in brez leka, v Brkinih-Erj. (Torb.); — 3) p. se, zu lange liegen, Cig.; sich wund liegen, sich blutig aufliegen, Cig., Jan.; — preležan, vom Liegen wund, wund gelegen, Cig., Jan.; durch langes Liegen verdorben, verlegen, abgelegen; preležano blago, sukno.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

pŕst Frazemi s sestavino pŕst:
bôžji pŕst, dáti kómu po pŕstih, dobíti jíh po pŕstih, dobívati jíh po pŕstih, dvígniti pŕst, glédanje [kómu] pod pŕste, glédanje [kómu] skozi pŕste, glédati kómu na pŕste, glédati kómu pod pŕste, iméti dólge pŕste, iméti kàj v málem pŕstu, iméti kóga na vsák pŕst (po) desét, iméti kóga na vsák pŕst (po) pét, iméti [svôje] pŕste vmés, iméti zelêne pŕste, kazánje s pŕstom na kóga/kàj, kŕcniti kóga po pŕstih, niti s pŕstom ne mígniti, oblízniti si vsè pŕste [za kóga/kàj], opêči si pŕste [pri čém, kjé], ovíjati kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okrog pŕsta, poglédati kómu skozi pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pŕst bôžji, pŕsti srbíjo kóga, s pŕstom kazáti na kóga, s pŕstom kazáti za kóm, s pŕstom pokazáti na kóga, stegováti pŕste po čém, stopíti kómu na pŕste, še s pŕstom ne mígniti [za kóga/kàj], udáriti kóga po pŕstih, udárjati kóga po pŕstih, vrtéti kóga okoli pŕsta, vrtéti kóga okrog pŕsta

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

stółək, -łka, m. das Stühlchen, M.; (stólək, -ləka, jvzhŠt.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

tóplək, -ləka, m. 1) eine Art Kuchen, SlGor.-C.; — 2) der Südwind: Toplek, toplek, nam zakuri! Že prihaja sveti Juri, Ščav.-Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

tȓlək, -ləka, m. die Zunge der Breche: trlek sega v laloke pri trlici, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

vȏlək, -ləka, (-lka), m. dem. vol; 1) das Öchslein; tudi: volə̀k, -lkà, Valj. (Rad); — 2) das Brandhorn (murex brandaris), Jan., Erj. (Ž.); — 3) božji v., der Bockkäfer, Ip.-Erj. (Torb.); — der Goldkäfer, M., C.; der Blätterkäfer, Cig.; der Marien- o. Frauenkäfer (coccinella septempunctata), Jan., Št.; — die Feldgrille, Cig., Lašče-Erj. (Torb.); Lej, pure vabi — In božje volke: šuri muri! Preš.; — (fig.) ein willensschwacher Mann; — 4) "voleki" = ledvice, Mariborska ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

zalèk, -lę́ka, m. der Aufschlag (bei einem Kleide), Jan., C., Rib.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.