Kako razvrstimo po abecednem redu večdelne priimke, ki se začnejo z van/de, pisano z malo začetnico, npr. van den Berg?

Ali obstaja beseda za osebo, ki v terariju goji živali? Terarist?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

Ali androidi sanjajo o električnih ovcah? / Philip K. Dick ; [prevedla Jan Jona Javoršek in Urša Vogrinc Javoršek]

Zakaj besede android ni v SSKJ?

Kako to, da beseda gej, ki jo dandanes poznamo skorajda vsi, ni zabeležena v SSKJ-ju?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

S sestro sva se pogovarjali in je med pogovorom uporabila besedo investirana. Pomen besede sem večkrat iskala, vendar ga ne najdem. Ali ta beseda sploh obstaja?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

Zanima me, zakaj v SSKJ ni besed izčlaniti in izčlanitev.

Ali to torej nista slovenski besedi?

Ali imamo katero drugo besedo (eno samo) v slovenščini za tovrstno dejanje?

Moja stara mama, doma iz Poljan v Poljanski dolini, je uporabljala besedo jetrnica (jetrn'ca) za osebo, ki je kar naprej tečnarila oziroma »najedala«. Vsakemu, ki predstavim to besedo, se mu zdi ta beseda v trenutku jasna. Zanima me, kako to, da je ni v slovarju.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

Zakaj besede sntntn ni v slovarju čeprav se uporablja pogosteje kot recimo kompjuter, ki pa je v slovarju?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

Besede plesnost v slovarju SSKJ nismo našli. V leksikonu Ples je plesnost opredeljena kot:

1) plesna sposobnost, ki se kaže v ustvarjanju gibnih, ritmičnih prostorskih in dinamičnih sestavin plesa, v gibnem dojemanju in obnavljanju teh sestavin ter v sposobnosti zaznavanja in doživljanju plesa kot izražanja, ustvarjanja in sporočanja s plesom. …; 2) estetika plesnega telesa; 3) kvaliteta glasbe, plesnega glasbenega motiva, plesnega glasbenega inštrumenta.« (Ples, Leksikoni CZ 1990)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

Kateri so bili prvi jezikovni priročniki, ki so bili digitalizirani in kdaj?

Na vas se obračamo s prošnjo za posredovanje informacije o postopku vključitve novih besed v SSKJ.

V sodelovanju z zavarovalnico Vzajemna smo od avgusta do decembra 2012 razvijali akcijo z naslovom >Pokaži jezik<, kjer so mladi na spletni platformi zapisovali besede, ki so del njihovega vsakdanjega besednjaka. Zanima nas, kakšni so postopki za umestitev najpogosteje uporabljenih besed v SSKJ?

Božjast je, kot veste, sinonim za epilepsijo. Se pa meni, kot bolniku z epilepsijo, zdi izraz božjast nekoliko zastarel in s slabšalnim prizvokom. To je zgolj moje osebno mnenje, kar še seveda ne odloča o samem statusu besede. V SSKJ-ju ni nobene opombe, kot da bi bil ta izraz zastarel ali slabšalen, medtem ko izraz epilepsija ima opombo za medicinski izraz. Torej sklepam, da je izraz božjast še vedno bolj v rabi kot epilepsija? Že sam izraz božjast pove, da so imeli v preteklosti bogovi prste vmes, ampak danes je vsem jasno, da temu ni tako. Zato se mi zdi ta izraz bolj zastarele narave.

Kaj vi menite?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika sem poskusil najti besedo e-pošta, ki je po mojem mnenju prevod besede e-mail, pa nisem nič našel.

Ali sem iskal napačno? Ali je moje razmišljanje pravilno? Kako naj bi sicer v slovenski stavek napisal, da sem dobil sporočilo z e-maila ...?

Izraza žledenje in žlediti (kar se tiče žleda) sem opazil pri vremenskih napovedih. V SSKJ-ju teh izrazov ni, se pa pojavita v posameznih drugih slovarjih. Kako je s splošno rabo? Ali sta sploh ustrezna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

Zanima me zakaj v SSKJ ni nekaterih strokovnih izrazov s področja geodezije na primer;

• reper – točka z določeno nadmorsko višino
• nivelman
• niveliranje
• zakoličba

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

Zanima me, če je beseda sponzorinanec pravilna. Ali je pravilno sponzorirani? Npr:

Imate kakšne izkušnje v vašem podjetju z zaposlovanjem vrhunskih športnikov oz. sponzorirancev?

Zanima me, kaj pravzaprav pomeni zveza rastoči slovar in kako ugotovim, kateri slovarji so rastoči?

Na internetu sem prebirala razna besedila o frazemih in zasledila različno zapisovanje le-teh. Ponekod so se na začetku pojavljala določila kdo/kaj (npr. kdo stati ob strani komu), ponekod pa ne (npr. mlatiti prazno slamo).

Ali obstaja kakšno pravilo za zapisovanje omenjenih določil na začetku frazema?

Zanima me, katera zveza je pravilna: o čem se gre? ali o čem gre?

Ali je to tako kot zakaj se gre? in zakaj gre?

Kako ponudim v diskusijo novo besedo?

Zanima me, kako se v knjižnem jeziku glasi izraz za frufru (na čelo počesani, kratko postriženi lasje).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

Ali je zveza asociirati na neknjižna, glede na to, da je ni mogoče najti ne v SSKJ ne v SP?

Pri vnosu Danska v pravopisu me zanima, kaj pomeni rdeči poševni tisk:

Dánska -e ž, zem. i. […] |evropska država|: v ~i na Danskem

Torej na Danskem -- ali to pomeni, da je uporaba priporočljiva ali ne?

Hkrati me še zanima, ali ima poševni tisk kot takšen kakšen pomen? V SSKJ na primer pod vnosom revizija zasledimo:

2. pregled kakega dokumenta, besedila, da se ugotovi pravilnost, ustreznost: zaradi kritičnih pripomb bo potrebna ponovna revizija; revizija načrta // sprememba kakega dokumenta, besedila glede na določene zahteve, potrebe: revizija mednarodne pogodbe; začeti postopek za revizijo ustave / revizija ustaljenih sodb, mnenj sprememba

Zadnja beseda je v SSKJ v poševnem tisku. Kaj to pomeni?

Rada bi vedela, po kateri meri oz. po katerem pravilu ste vnesli/sprejemali (nove) besede v SSKJ2?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

Kaj naj upoštevam SSKJ 2 ali SP?

• V SSKJ 2 piše, da se beseda košarka lahko naglasi na dva načina (košárka tudi kóšarka), v SP pa je napisan samo en naglas (košárka). Kako moram prebrati naslednjo poved? Gledal sem (košárko ali kóšarko?).
• V SSKJ 2 ni besede nogometašinja, temveč nogometašica, SP pa podpira ravno obratno, torej besedo nogometašinja. Gigafida kaže občutno več zadetkov za nogometašico.
• SSKJ 2 daje prednost izrazu jahalka, SP pa izrazu jahačica.

Enako vprašanje se mi postavlja tudi pri besedah citrarka ali citrarica, mišak ali mišek.

V reviji Jysk sem naletela na besedo poličnik ob fotografiji stojala s policami (regal) -- zanima me, zakaj te besede ni v slovarju?

Zanima me, če bi bilo mogoče besedo zakvaj dodati v slovar.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

Zanima me, katera formulacija je pravilna (ali pa zaželena, če sta dovoljeni obe): v tej knjigi bo govor o tem ali v tej knjigi bo govora o tem?

Vljudno vas prosim, da izbrišete iz internetnega slovarja slovenskega knjižnega jezika, žaljivko »goveja glasba« slovensko narodnozabavno glasbo – v zvezi s ključno iskalno besedo, ki je glasba.

Za vse, ki spoštujemo slovensko narodnozabavno glasbo predstavlja izraz »goveja glasba« žaljivko, ne glede na to, kako si to kdo pojasnjuje oziroma predstavlja.

Ta žaljivka žali naše osebno dostojanstvo, ki je ustavna človekova pravica v slovenski ustavi in je pravno varovana.

Zato kot slovenski državljan in odvetnik v pokoju, vljudno prosim, da navedeno žaljivko izbrišete iz slovarja slovenskega knjižnega jezika, da se ne bo uporabljala kot uradno priznani sinonim za slovensko narodnozabavno glasbo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

Med poukom slovenščine sem slišal izraz njihovi zanamci in se mi je zdelo malo čudno, saj so zanamci naši potomci oziroma tisti, ki so za nami. Torej bi morali biti njihovi potomci zanjimci, saj so oni tisti, ki so za njimi. Ali bi se izraz zanjimci lahko uveljavil?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

V nekem pisanju sem hotel uporabiti besedo šlamastika. Ker sem podvomil v to, ali bom besedo smiselno uporabil, sem šel na spletu pogledat v SSKJ kjer je navedeno, da je šlamastika 'neprijeten, zapleten položaj'... . Pri nas (na kmetih) besedo šlamastika uporabljamo v smislu "neodgovorno, površno dejanje ali ravnanje". Če nekdo neko delo opravi površno, slabo ipd, pravimo: »To je šlamastika«. Kaj menite, je izraz pravilno uporabljen, ali za to obstaja druga beseda?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

Kako je mogoče, da je v SSKJ naravni pojav »glorija« opredeljen s kvalifikatorjem alpinistika in kako napako popraviti?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

Zanima me, zakaj v SSKJ2 sklonske oblike pri osebnem zaimku v dvojini niso usklajene z oblikami v Slovenskem pravopisu (npr. midva, naju (dveh), nas dveh, nama (dvema), ki so v SSKJ2 knjižne, proti midva, naju ...) Ker je enako v SSKJ1, je bil verjetno popravek pri posodabljanju spregledan. Ker sta oba jezikoslovna priročnika normativna, bi morala biti usklajena, zato taka odstopanja ustvarjajo negotovost v normi in knjižni rabi. V tem primeru upoštevamo seveda pravopis. SSKJ uvaja še pogovorne oblike, na katere se lahko sklicujejo učenci in pisci pred učitelji in lektorji, če jim jih v besedilih popravljajo, zato ne bi smeli dopuščati takšnih neujemanj.

Zanima me, ali je med izrazoma pozneje in kasneje kakšna bistvena razlika. Kasneje ima v SSKJ in SP sicer oznako, da njegova raba peša, vendar tega v vsakdanjem življenju nisem opazil, pa tudi korpus Gigafida ne kaže na to, da bi bil izraz na robu izumrtja.

Zanima me, kateri izraz bi bil najprimernejši za poimenovanje moškega, ki se poklicno ukvarja s prostitucijo. Na Gigafidi sem našla izraze (1) prostitut (286 zadetkov), (2) moška prostitutka (57zadetkov) in (3) prostitutek (21 zadetkov). Avtorica, katere delo lektoriram, je uporabila izraz (4) moški prostitutek. Podoben problem je z moško ustreznico za medicinsko sestro.

Zanima me, ali beseda preizpraševati obstaja. V SSKJ in SP je namreč nisem uspel najti, se pa ponekod pojavlja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

Vedno so nas učili, da pojma istost in enakost ne smemo zamenjevati. Sedaj v SSKJ pod pojmom istost piše tudi enakost? Po moje to še vedno ni isto niti enako.

V ePravopisu je ob geslu Aleksandrov zapisano takole: vzdevek Josipa Murna, slovenskega pesnika|: ob imenu, navadno za pomišljajem; pesmi Josipa Murna – Aleksandrova. Ali ni pred vzdevkom nestični vezaj?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

Kako ravnati oz. katerega upoštevati, ko je med Pravopisom in ePravopisom razlika? Tako je na primer pri geslu risa/risinja. Drugega izraza v Pravopisu ni, v ePravopisu pa ga najdemo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

Zanima me, zakaj se preganja oblika potrebno nedoločnik. V pravopisu nisem zasledila, da je prepovedana, saj nima ob sebi črnega krožca, ampak ima puščico v desno (»odsvetovano«). Kako torej brati te oznake (puščico, beseda v ležečem) in jih interpretirati? Je potem ta oblika vendarle dovoljena npr. v leposlovju?

SP 2001: potrébno povdk. (é) O tem se je ~ dogovarjati → se je treba dogovarjati

Katera je najnovejša verzija pravopisnih pravil?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

Zanima me razlog, zakaj je beseda dočim v Pravopisu označena s črno piko (prepovedano).

Kako je z uporabo besed oz. besednih zvez, ki so v SSKJ označene s kvalifikatorjem publicistično? Ali je pravilno oz. dovoljeno uporabljati te besede oz. besedne zveze v drugih besedilih, npr. pravnih, ali jih je treba zamenjati s slogovno nezaznamovanimi izrazi?

Primeri: v ta namen; z izjemo; kar zadeva

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

Zanima me, kako je z glagolom privzeti/privzemati. V SP 2001 je imel kvalifikator »neobčevalno«, v najnovejšem SSKJ pa kvečjemu »knjižno«. Kaj kvalifikator »knjižno« sploh hoče povedati? Ali takšno besedo, če nam je všeč, lahko uporabljamo brez slabe vesti?

V Slovarju novejšega besedja sem videla, da beseda starš ni zvrstno zaznamovana. V Slovenskem pravopisu je označena s kvalifikatorjem »neknjižno pogovorno«. Ali je SNB normativni priročnik in lahko besedo starš (ed.) uporabljamo tudi v zbornem/knjižnem jeziku?

Sem študent filozofije zadnjega letnika, in pri rutinskem pogledu v SSKJ – kolegici sem namreč želel podati koncizen osnoven pomen besede »hermenevtika« – sem odkril definicijo, ki nima prostora za stik z realno uporabo izraza ter s tokovi istoimenske znanosti zadnjih 200 let.

Ker pa nisem prepričan, da je to pravi naslov za odpiranje tovrstnih vprašanj, naj za enkrat ostane samo pri tem. D. P.

Prosila bi za razlago in vse okrajšave in slovarske oznake, ki se pojavijo pri besedah LJUBEZEN in OBLAK in pojasnilo le-teh.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

Zanima me, kako oziroma po čem ločimo slovarski sestavek iz SSKJ od slovarskega sestavka iz slovenskega pravopisa.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

Dajanje prednosti citatno zapisanim občnim besedam v SSKJ2 se mi ne zdi posrečeno, saj bomo le še bolj zmedeni, ker bo vedno več izjem.

Zakaj je v SSKJ2 samo oblika zapisa bowling in po domače zapisanega gesla bovling sploh ni? V Gigafidi se bowling pojavi 2800-krat, bovling pa 1553-krat, kar ni zanemarljivo, in bi po zgledu mejl pričakovali tudi geslo bovling.

V SSKJ2 ni gesla e-sporočilo. Namesto tega je mejl, pa še to le kot kazalčna iztočnica, ki usmerja na iztočnico mail. Ali ni to v nasprotju s pravopisnim pravilom, da pišemo občne besede po domače? Ali se je pri tem upošteval vidik rabe oz. merilo pogostosti? V Gigafidi se namreč citatni zapis (mail oz. e-mail) pojavi več kot 25.000-krat oz. 12.000-krat, zapis po domače (mejl) pa le 584-krat. Po drugi strani pa je v Gigafidi tudi e-sporočilo (695-krat). Če se je upoštevalo merilo pogostosti, bi v SSKJ2 poleg mejl pričakovali tudi geslo e-sporočilo.

Ali je ustrezno, da v naslednjih primerih sledimo SSKJ2 in uporabljamo osredotočiti se (namesto osrediniti se), otvoritev in odprtje razstave ter bodoči zdravniki (namesto prihodnji)? Ali bi po tem zgledu morali uporabljati tudi zdaj namesto sedaj?

Zanima me, katera beseda se priporoča v primerih, kot so osrediniti se/osredotočiti se, otvoritev/odprtje razstave, bodoči/prihodnji zdravnik (zdaj še študent medicine).

V SP 2001 je v slovarskem sestavku z geslom osredotočiti z ležečimi črkami napisano osrediniti se, kar pomeni, da je ta v knjižnem jeziku nevtralna ali navadnejša dvojnica.

V SSKJ2 v slovarskem sestavku z geslom osredotočiti ni nobenega kvalifikatorja, ki bi označeval zaznamovanost te besede, v slovarskem sestavku z geslom osrediniti pa je v pomenski razlagi za podpičjem sopomenka osredotočiti se, kar v skladu z Uvodom v SSKJ2 (člen 49) pomeni, da je beseda za podpičjem »nadrejeni (po rabi močnejši) […] sinonim«. Ali to torej pomeni, da je po SSKJ2 bolje/priporočljivo/nevtralneje uporabljati osredotočiti se? Mimogrede, priporočanje glagola osrediniti se (po SP) se mi zdi puristično.

V primeru otvoritev je v SP primer otvoritev razstave opremljen s kvalifikatorjem pešajoče, nevtralnejše je po SP odprtje razstave, v SSKJ2 pa je primer nezaznamovano naveden v obeh slovarskih sestavkih otvoritev in odprtje.

Zanima me raba pridevnika prihodnji/bodoči npr. v besedni zvezi prihodnji/bodoči zdravniki? E. Kržišnik (SSJLK 2014: 24) je v svojem članku Prihodnost in bodočnost v slovenščini (http://www.centerslo.net/files/file/ssjlk/50_SSJLK/Krzisnik_nova.pdf) napisala, da je prihodnost izpodrinila bodočnost, da pa se bodoči uporablja v nekaterih besednih zvezah (kolokacijah) ob samostalnikih s pomenom 'funkcija človeka', npr. bodoči učitelj/šef/gimnazijec …

V SP je v slovarskem sestavku z geslom bodoči na začetku napisano tako: bodoči zet; bodoči rod prihodnji. Ležeče zapisana dvojnica, ki je po SP nevtralna oz. navadnejša, se torej nanaša samo na primer bodoči rod in pomeni 'naslednji', v primeru bodoči zet pa je bolje ohraniti pridevnik bodoči, kajne? V SSKJ2 pa tudi primer bodočirodovi v sestavku z geslom bodoči ni zaznamovan. V Gigafidi se prihodnji učitelj pojavi 23-krat, bodoči učitelj pa 239-krat.

Kako uporabljati dvojnico sedaj ali zdaj? Zdi se mi, da je popravljanje sedaj v zdaj prav puristično. Kako torej razumemo ležeče zapisane dvojnice v SP, SSKJ2 – kdaj jih upoštevamo, kdaj ne?

Katerih standardov naj bi se držali pri citiranju in navajanju virov?

Prosim za primere.

Kako je z rabo besede starš? Jo je dovoljeno uporabljati? Prevajalec namreč vztraja pri edninski obliki, ki je v SP 2001 označena s kvalifikatorjem neknj. pog. Res pa se ta oblika danes že pogosto pojavlja v časopisih, knjigah, na radiu itd. Zveza eden od staršev je podana v SP 2001, a se mi zdi, da v nekaterih primerih deluje okorno, tudi prevajalec je noče sprejeti.

Kako to, da besede lulika ni v SSKJ, medtem ko besede lulček, veselička, pizda, pička, mala, sram ... so?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

Na vas se obračam z vprašanjem, kako določiti, katere vrste je določen kvalifikator. Naprimer: pren. (preneseno), je pomenski kvalifikator, preg. (pregovor) je socialnozvrstni kvalifikator. Pri pregledu gradiv, ne znam natančno določiti, kateri kvalifikator spada v kakšno vrsto (slovnični, pomenski, terminološki, ekspresivni,..). Težave imamo pri teh kvalifikatorjih:

 gozd. (gozdarstvo)  rel. (religija)  zast. (zastarelo)  nar. (narečno)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

Da ne bom za vsako besedo posebej odpiral teme, bom vse tri besede, ki jih ne zaznam v SSKJ-ju, omenil tukaj. Zanima me, kaj je razlog, da teh besed (še) ni v SSKJ-ju?

• izkles: npr. izkles zoba

• medikan: nevarna vremenska situacija, ki ima podobne značilnosti kot orkan in nastane v Sredozemlju

• fit: npr. fit postava

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

Ali smem – če se mi zdi neka beseda primernejša in je hkrati tudi razumljiva – uporabiti le-to, namesto one, ki je ustaljena?

Vzemimo za primer besedo motór. Izmislil sem si besedo, ki se mi zdi bolj sorodna slovenskemu jeziku, to pa je (novo)beseda poganjálo. Sem privrženec rabi lep(š)ih slovenskih besed in prosim za vaše dovoljenje za uporabo te besede v javnem izražanju. Poleg besede motór, pa to isto besedo, tokrat v pomenu motórno koló, želim nadgraditi v (novo)besedo poganjálnik.

Ali mi je ta svoboda dopuščena?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

Če je beseda večpomenka, je predstavljena v enem slovarskem sestavku, njeni pomeni pa so označeni z arabskimi številkami. Če pa je beseda enakoizraznica oz. enakozvočnica je njen pomen predstavljen v ločenih slovarskih sestavkih. Zanima me, če je beseda krilo, večpomenka ali enakoizraznica ali pa kar oboje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

Opravljam hipnozo in hipno terapijo kot certificiran hipnoterapevt OHTC. Sem pred dilemo kako nasloviti osebo, ki pride k meni na terapijo ali klient ali stranka. Paciente obravnava zgolj zdravnik medicine.

Zanima me, ali je v SSKJ vključeno tudi besedje iz slovenskega zamejstva oz. kje se lahko poučim o njem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

Pred kratkim me je kolega novinar opozoril na novo geslo v omrežni različici Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki ga v moji tiskani izdaji še ni najti. Gre za izraz janšízem.

Ker gre očitno za politično občutljivo besedo, ki je bila v SSKJ vnesena v politično občutljivem času, me zanima sledeče:

• Kako se avtorji SSKJ odločijo, kdaj je neka nova beseda zrela za vnos v slovar? Obstajajo za to kakšni objektivni, merljivi kriteriji ali je to prepuščeno občutku in angažmaju posameznega avtorja?

• Zakaj beseda v SSKJ ni označena kot ekspresivna? Glede na to, da se beseda pojavlja izključno v kontekstu kritike ter zaničevanja neke politične usmeritve, glede na to, da pripadniki te politične usmeritve izraz zavračajo in ga smatrajo za zaničljivega, ter ker se izraz uporablja izključno v krogih, ki "janšizmu" niso naklonjeni ter ga zaničujejo, bi znalo pri izrazu iti za čustveno obarvano, ekspresivno besedo. Lahko na kratko argumentirate, zakaj se avtor ni odločil, da besedo v SSKJ označi kot ekspresivno?

• Ali obstaja še kakšna druga beseda v SSKJ, ki neko sodobno slovensko politično usmeritev poimenuje po aktivnem slovenskem politiku?

Prepričan sem, vključitev besede v SSKJ temelji na strokovnih argumentih. Z veseljem se bom s temi argumenti tudi seznanil, zato se veselim vašega kratkega pojasnila.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

Zakaj v SSKJ ne obstaja beseda prositeljica, prositelj pa obstaja. Pri pisanju mi tudi računalnik z rdečim podčrta besedo prositeljica.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

Opažam, da v slovarju slovenskega knjižnega jezika še ni besede – stvarstven.

Argumenti, da je nujno uvrstiti besedo stvarstven v slovar, so naslednji:

• Besedi narava in stvarstvo sta v bistvu sinonima, vendar je v slovarju beseda naraven, ni pa še besede stvarstven.
• Beseda stvarstvo se uporablja tudi za opredelitev celotnega vesolja, vključno z zemljo in živimi bitji in rastlinami na zemlji.
• Beseda naraven pomeni, da to in to zadeva naravo. Beseda stvarstven pa pomeni, da to in to zadeva stvarstvo.

Izpeljanke iz besede stvarstven, ki so tudi uporabljajo:

• stvarstvena zakonitost in vrednota
• stvarstven pojav
• stvarstveno dogajanje
• stvarstven razvoj. Znanstveniki uporabljajo naravne - stvarstvene zakonitosti, sicer ne bi mogli izumiti ničesar.

• Poleg tega opažam, da pri besedi stvarstvo manjka opredelitev, da pomeni oziroma predstavlja celotno vesolje, vključno z zemljo in živimi bitji in rastjem na zemlji. Ne nazadnje to potrjuje tudi Papeževa enciklika o stvarstvu, ki je objavljena na spletu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

Zanima me, zakaj te besede ni v SSKJ-ju?

Ali obstaja kakšno drugo ime za to fizikalno količino?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

Zanima me, zakaj beseda izmerjenost ni v SSKJ?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

Zadnjič se nismo mogli zediniti, ali so vse tvorjenke, ki obstajajo, res v SSKJ. Na primer, za begunca bi mu lahko rekli tudi ubežnik. To je tvorjenka iz glagola ubežati in je v SSKJ. Zanima me, če je slovnično korektna tudi tvorjenka izbežnik, ki bi bila tvorjena iz glagola izbežati, čeprav je v slovarju ni zaslediti.

Velikokrat naletim na problem, ko morem zapisati tuje ime ali ga izgovoriti. Večinoma, ko gre za zapis in izgovor imen tujih umetnikov, njihovih del, znamenitostih in podobno. Nekateri zapisi so ustaljeni in ni problem, pri ne toliko znanih, je problem. V katerem priročniku ali slovarju lahko poiščem pomoč?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

Zanima me, kako se zgoraj omenjena pogovorna izraza zapišeta pravilno slovensko?

V SSKJ-ju sicer najdem glagolnik vijačenje iz glagola vijačiti (šraufati). Torej vem, kako se ta glagol pravilno napiše v nedovršni obliki. Kako pa je z dovršnimi oblikami, kot sta zgornja izraza? Izraza, kot bi ju sam na podlagi nedovršnika poimenoval, odvijačiti in privijačiti nista v SSKJ-ju.

Torej, kako je pravilno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

Veliko se ukvarjam s slovenskim pravopisom oziroma z jezikom na splošno, ker prevajam tuja dela, pa tudi sam pišem in objavljam prozo. Zanima me, kakšna je ženska oblika besede pedofil? V SSKJ je nisem našel. V Novi besedi sem dobil en sam zadetek: s pedofilkami.