inêrcija -e ž (é) 1. knjiž. stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost, nedelavnost: boriti se proti inerciji;
družbena, duhovna inercija 2. fiz. lastnost teles, da se upirajo spremembi smeri gibanja in hitrosti; vztrajnost: zakon inercije;
pren., knjiž. inercija stare miselnosti;
njuna zveza je trajala samo še po zakonu inercije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
inêrtnost -i ž (ȇ) knjiž. lenobnost, nedelavnost: inertnost društvenih članov / družbena duhovna inertnost; inertnost v kulturnem življenju / upreti se inertnosti v vseh oblikah / publ. zaradi inertnosti množice se ta težnja ni mogla uveljaviti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
lénec -nca m (ẹ̑) nar. lenobnost: Prijel se ga je lenec. Tako sladko bi bilo ležati in sanjati z odprtimi očmi! (F. Bevk) // zastar. len človek:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
lenívec -vca m (ȋ) 1. zool. sesalec z gosto dlako, ki živi na drevju v južnoameriških pragozdovih, tako da se obeša na veje, Bradypus: triprsti lenivec 2. len človek: ne podpirajte lenivcev 3. nar. zahodno lenobnost, lenoba: na topli peči ga je obšel lenivec
♦ pal. orjaški lenivec v pleistocenu izumrli južnoameriški sesalec slonove velikosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
lenívost -i ž (í) stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost: lenivost ga prevzema / upor zoper duhovno otopelost in moralno lenivost
♦ med. lenivost črevesja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
lenôba -e ž (ó) 1. lastnost, značilnost lenega človeka: njena glavna napaka je lenoba;
boriti se proti lenobi / njihove revščine je kriva samo lenoba; od lenobe se mu še govoriti ne ljubi / duševna, miselna, umska lenoba // lenarjenje: ves dan je ležal, sedaj pa si odpočiva od lenobe
● ekspr. lenobo pasti, prodajati lenariti; pog. komu podpirati lenobo z nepotrebno pomočjo omogočiti, da se mu ni treba (po)truditi, da mu ni treba delati; lenoba je vseh grdob grdoba najhujša napaka; lenoba je mati vseh pregreh iz lenobe izhajajo vse druge napake// stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost: prevzemala ga je mehka lenoba / biti moralen ne zavestno, ampak iz lenobe 2. ekspr. len človek: ta lenoba ves dan poseda;
njegov sin je lenoba in klatež / kot psovka vstani, lenoba lena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
lenôbnost -i ž (ó) stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti: obšla ga je utrujenost in prijetna lenobnost;
lenobnost in mrtvilo / kljub svoji lenobnosti je priskočil na pomoč lenobi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.