5. zlasti v ljudskih pesmih uporablja se za nadomeščanje zlogov besedila v refrenu
5.1. uporablja se, ko govorec želi uspavati otroka
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot hrv., srb.ȃj, rus.áj, češ., stčeš.aj, litov.aĩ, nem.ei; v romanskih jezikih predvsem za izražanje bolečine: it.àhi, frc.aie, špan.ay
1. neformalno uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k dejanju, zlasti k premiku z mesta
1.1.neformalno uporablja se, ko govorec želi komu pokazati, da njegovega vedenja ne odobrava, in ga pozvati, naj se odstrani, umakne ali svoje vedenje popravi
2. neformalno izraža, da opisanemu dejanju neposredno sledi drugo dejanje, navadno odhod
3. neformalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca
4. kot členek, neformalno izraža dopuščanje, načelno strinjanje
4.1.kot členek, neformalno izraža, da je trditev okvirna, približna
1. lami podobna južnoameriška domača žival z dolgim vratom in daljšo volnato dlako; primerjaj lat.Vicugna pacos
1.1. volna te živali ali tkanina iz volne te živali
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem.Alpaka in) špan.alpaca iz kečuan.(al)paco iz paco‛(rdeče)rjav’
amarílis amarílisasamostalnik moškega spola[amarílis]
iz botanike rastlina z več večjimi trobentastimi, navadno rdečimi ali belimi cvetovi na enem steblu; primerjaj lat.Hippeastrum
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat.amaryllis, po imenu pastirice gr.Amaryllís iz Vergilijevih pastirskih pesmi
arábec arábcasamostalnik moškega spola[arábəc]
manj formalno konj z manjšo glavo z izbočeno linijo nosu, večjimi očmi in manjšimi uhlji; SINONIMI: arabski konj
ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz arabski konj, po Arabskem polotoku, ker je pradomovina te pasme
bábica bábicesamostalnik ženskega spola[bábica]
1. mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: ljubkovalnobabi, neformalno, koroškobica, neformalno, primorskonona, neformalno, štajerskooma
1.3.ekspresivno ženska, ki na kakem področju deluje dlje od drugih ali je od njih starejša
1.4.navadno v množini, ekspresivno izkušena, modra ženska, ki na določenem področju, zlasti v kulinariki, gospodinjstvu, soustvarja, sooblikuje tradicijo; SINONIMI: neformalno, primorsko, ekspresivnonona
2. ženska, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov
3. manjša morska riba brez lusk, z močnimi čeljustmi in plosko glavo; primerjaj lat.Blennioidei
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek madž.bársony iz neke tur. predloge - več ...
biotín biotínasamostalnik moškega spola[bijotín]
iz biologije, iz farmacije vitamin skupine B, topen v vodi, ki se pojavlja zlasti v rumenjaku, jetrih, arašidih in pozitivno vpliva na celično rast, tvorbo, presnovo maščobnih kislin in aminokislin; SINONIMI: iz biologije, iz farmacijevitamin H
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl.biotin, nem.Biotin) iz nlat.biotinum, kar je tvorjeno iz gr.biotḗ‛življenje’
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc.chardonnay, po francoskem mestu Chardonnay
. ki je zorjen, staran v sodu, navadno hrastovem, da pridobi poseben okus
crkávati crkávamnedovršni glagol[cərkávati]
1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalnocrkovati
1.1.neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalnocrkovati
2. neformalno prihajati v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalnocrkovati
3. neformalno, navadno slabšalno živeti v pomanjkanju zlasti materialnih dobrin; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalnocrkovati
3.1.neformalno biti v slabem, neželenem stanju zaradi neugodnih vplivov ali negativnega občutja; SINONIMI: neformalnocrkovati
1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalnocrkavati
1.1.neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalnocrkavati
2. neformalno prihajati v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalnocrkavati
3. neformalno, navadno slabšalno živeti v pomanjkanju zlasti materialnih dobrin; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalnocrkavati
3.1.neformalno biti v slabem, neželenem stanju zaradi neugodnih vplivov ali negativnega občutja; SINONIMI: neformalnocrkavati
. gojiti čebele, zlasti z namenom pridobivanja čebeljih pridelkov
. žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek
1. kdor se ukvarja s kmetovanjem
čépica čépicesamostalnik ženskega spola[čépica]
1. pokrivalo brez krajcev, navadno mehko; SINONIMI: kapa
2. večja lisa na vrhu glave živali, zlasti ptice; SINONIMI: kapica
STALNE ZVEZE: baseballska čepica, bejzbolska čepica, frigijska čepica ETIMOLOGIJA: verjetno tako kot srb.čèpac, rus.čepéc, češ.čepec‛žensko ali otroško pokrivalo’ iz pslov.*čepica, *čepa, *čepьcь, iz ide. korena *(s)kep-‛pokriti’, tako kot gr.sképas, sképē‛pokrivalo, odeja’ - več ...
1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
1.1.v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
1.2.v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku
4.1.v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku
5.1.v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
5.2.v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku
6.1.v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku
9.1.v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
9.2.v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
9.3.v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju
II.
1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus.da < pslov.*da < ide.*doh2- iz ide.*de-, *do-‛ta’, iz česar je še lat.dōnec‛dokler’, nem.zu‛k, pri, do’, angl.to - več ...
dežník dežníkasamostalnik moškega spola[dežník]in[dəžník]
1. priprava z zložljivim nepremočljivim platnom in ročajem za zaščito pred padavinami; SINONIMI: neformalnomarela
2. užitna goba z večjim klobukom z rebrasto trosovnico in obročkom na tankem betu; primerjaj lat.Macrolepiota procera; SINONIMI: dežnikarica, neformalnomarela, iz biologijeorjaški dežnik
drózg drózgasamostalnik moškega spola[drósk drózga]
1. večja ptica pevka z rjavkastim perjem po hrbtu in manjšimi temnejšimi lisami po belkastem trebuhu; primerjaj lat.Turdus philomelos; SINONIMI: iz zoologijecikovt
2. iz zoologije manjša ali srednje velika ptica pevka, ki se oglaša s kompleksnimi glasovnimi vzorci; primerjaj lat.Turdidae
STALNE ZVEZE: vinski drozg ETIMOLOGIJA: = cslov.drozgъ < pslov.*drozgъ < ide.*(s)trozdo- tako kot gr.strouthós‛vrabec’, lat.turdus‛kos’, stvnem.drōsca(la)‛drozg’, angl.thrush, verjetno iz *(s)ter-‛trava, bilka’ + *sed-‛sedeti’, v prvotnem pomenu *‛na travi sedeč’ - več ...
duét duétasamostalnik moškega spola[duét]
1. glasbena zasedba, sestavljena iz dveh glasbenikov, navadno pevcev
1. tudi s ponovljeno črko e, tudi s ponovljeno črko h izraža, da je govorec nejevoljen, nezadovoljen s kom ali čim, zlasti ker meni, da vzroka za nejevoljo, nezadovoljstvo ne more, ni mogoče odpraviti
1.1. izraža, da je govorec sprijaznjen s čim neprijetnim
1.2.tudi s ponovljeno črko e, izgovarja se z nižjim tonom izraža, da govorec zavrača sogovorčevo misel ali skuša ustaviti njegovo govorjenje
3. tudi s ponovljeno črko e izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti
4. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
5. kot členek, s ponovljeno črko e, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike
3. v obliki enovrstičen, ekspresivno ki je razmeroma preprost, banalen, kratek
ETIMOLOGIJA: iz ena vrstica
épos éposasamostalnik moškega spola[épos]
1. privzdignjeno dolga pripovedna pesnitev, navadno o pomembnem dogodku, v kateri nastopajo junaki, bogovi; SINONIMI: ep
2. ekspresivno filmsko, dramsko, literarno delo o pomembnem dogodku, ki poveličuje junaštvo in vključuje slikovite, množične prizore; SINONIMI: ep, ekspresivnoepika, ekspresivnoepopeja
1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec česa ne odobrava, je nejevoljen, nezadovoljen s čim
1.1.tudi s ponovljeno črko u, tudi podvojeno, izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec komu grozi, ga odganja
2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da je govorec presenečen
3. izraža, da je govorec v zadregi, se obotavlja odgovoriti, spregovoriti
4. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
4.1.kot členek uporablja se, ko govorec poudarja izjavo, ki izraža veliko mero, stopnjo, kakovost česa
ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑hu s podobnimi pomenskimi razvoji kot nem.hu, huh za izražanje groze, gnusa, mraza, za ustrahovanje, draženje, ščuvanje, angl.huh za izražanje presenečenja, dvoma, zmedenosti, hoo za izražanje čustvenega odziva, najpogosteje presenečenja
jegúlja jegúljesamostalnik ženskega spola[jegúlja]
1. kači podobna sladkovodna riba z zraslimi plavutmi, ki se drsti v morju; primerjaj lat.Anguillidae
FRAZEOLOGIJA: da je joj, sicer bo joj, Joj prejoj! ETIMOLOGIJA: kakor hrv., srb.jȏj, češ.joj verjetno iz (ponovljenega) medmeta jo j(o), ki posnema jokanje
kápa kápesamostalnik ženskega spola[kápa]
1. pokrivalo brez krajcev, navadno mehko; SINONIMI: čepica
1.1. temu pokrivalu podobna priprava ali del priprave
1.2.ekspresivno kar spominja na tako pokrivalo, zlasti na vrhu gore, hriba; SINONIMI: ekspresivnopokrivalo
2. ekspresivno kar se uporablja za pokrivanje sploh; SINONIMI: pokrivalo
1. vinska trta s temno modrimi grozdi, ki se goji v toplih in suhih krajih in iz katere pridelujejo več vrst vin, po izvoru iz Francije
1.1. rdeče vino s sadno aromo jagodičevja iz grozdja te trte
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz furl.merlot, it.merlòt ali frc.merlot, iz furl., it.merlo, frc.merle‛ptica kos’ < lat.merula, prvotno torej ‛pijača takšne barve kot kos’
1. vinska trta s kompaktnejšimi rumeno zelenimi grozdi, po izvoru iz Francije
1.1.navadno v množini, neformalno, primorsko, ekspresivno izkušena, modra ženska, ki na določenem področju, zlasti v kulinariki, gospodinjstvu, soustvarja, sooblikuje tradicijo; SINONIMI: ekspresivnobabica
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it.nonna, furl.none < poznolat.nonna‛dojilja, vzgojiteljica’ - več ...
1. nizko ali srednje visoko obuvalo s čvrstim podplatom
. dvignjena tlakovana, asfaltirana površina ob vozišču, namenjena zlasti za pešce
1. večji morski rak oranžne barve s podolgovatim telesom
1.1. ta žival kot hrana, jed
1. gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom
1.1. poganjek te rastline, zlasti kot hrana, jed
1. lističasta goba z navadno gladkim belim ali rjavkastim klobukom in trosovnico, ki z zorenjem temni
1.1. ta goba kot hrana, jed
1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike
1.2. ta plod kot hrana, jed
1. sladkovodna riba z velikim gobcem in navadno pikami različnih barv ali vzorcem po trupu, ki živi v bistrih vodah
1.1. ta žival kot hrana, jed
1. sladkovodna plenilska riba z daljšim trupom in ožjim sploščenim gobcem v obliki kljuna
1.1. ta žival kot hrana, jed
1. nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom
1.1. ta del organizma kot hrana, jed
3. užitna goba z valovitim, podvitim klobukom in trosovnico z žlebički, ki se nadaljujejo po betu navzdol
3.1. ta goba kot hrana, jed
1. majhna morska riba z modrikasto zelenim hrbtom, ki navadno živi v velikih jatah
1.1. ta žival kot hrana, jed
ognjìč ognjíčasamostalnik moškega spola[ognjìč]
1. zdravilna rastlina z oranžnimi ali rumenimi cvetovi, suličastimi listi in dlakavim steblom; primerjaj lat.Calendula officinalis; SINONIMI: iz botanikevrtni ognjič
1. zdravilna grmičasta rastlina z drobnimi belimi cvetovi z rumenim središčem in deljenimi listi na tankih razvejanih steblih
1.2. zdravilni pripravek iz te rastline
oslàd osládainoslád osládasamostalnik moškega spola[oslàt osláda]in[oslát osláda]
1. iz botanike travniška ali močvirska rastlina s pernato deljenimi listi in drobnimi belkastimi cvetovi v razvejanih socvetjih ali del te rastline; primerjaj lat.Filipendula
podlések podléskainpodlêsek podlêskasamostalnik moškega spola[podlésək]in[podlêsək]
1. strupena rastlina s suličastimi listi in svetlo vijoličastimi zvezdastimi cvetovi, ki jeseni poženejo iz gomolja; primerjaj lat.Colchicum autumnale; SINONIMI: iz botanikejesenski podlesek
2. rastlina z ozkimi listi z belo črto in vijoličastimi cvetovi, ki spomladi poženejo iz gomolja; primerjaj lat.Crocus vernus
3. iz zoologije manjši glodalec z rdečkasto rumenim trupom, belim trebuhom in tacami ter košatim repom; primerjaj lat.Muscardinus avellanarius
STALNE ZVEZE: jesenski podlesek ETIMOLOGIJA: iz *podles‛podrast’ iz ↑pod + ↑les v pomenu ‛gozd’, torej ‛tak, ki raste pod grmovjem’ - več ...
1.2. ki se pridobiva od krav ali nastane s predelavo mleka krav
. mehki sir, ki zori v slanici, zlasti iz ovčjega, kozjega mleka, po izvoru iz Grčije
. kremast sveži sir iz smetane, po izvoru iz Italije
1. mehek nezorjen mlečni izdelek, narejen iz sirotke ali mleka
sívka sívkesamostalnik ženskega spola[síu̯ka]
1. gojena ali divje rastoča zimzelena grmičasta rastlina s sivo vijoličastimi cvetovi v socvetjih in intenzivnim vonjem ali del te rastline; primerjaj lat.Lavandula; SINONIMI: manj formalnolavanda
1.1. pripravek iz te rastline; SINONIMI: manj formalnolavanda
3. užitna lističasta goba z belimi trosi, lepljivim sivim klobukom in bledo rumenim betom; primerjaj lat.Tricholoma portentosum; SINONIMI: neformalnosnežka, iz biologijezimska kolobarnica
4. medonosna čebela s sivim in rjavim progastim zadkom, razširjena v delu Balkana in srednje Evrope; SINONIMI: kranjska sivka, iz čebelarstvakranjska čebela
2. ekspresivno povzročati, da koža postane trša, skorjasta
ETIMOLOGIJA: = stcslov.stroiti‛pripravljati, urejati, oboroževati, upravljati’, nar.srb.stròjiti‛delati, kastrirati, strojiti’, rus.stróitь‛graditi, sestavljati, organizirati, delati’, češ.strojit‛pripravljati, snovati, oblačiti’ < pslov.*strojiti‛pripravljati’ iz *strojь, verjetno iz ide. korena *sterh3-‛razprostreti’, v sloven. specializirano v ‛pripravljati živalske kože’ - več ...
supêrga supêrgesamostalnik ženskega spola[supêrga]
navadno v množini, manj formalno nizko ali srednje visoko športno obuvalo, navadno iz sintetičnih materialov; SINONIMI: manj formalnoadidaska, manj formalnoteniska
ETIMOLOGIJA: po imenu it. tovarne Superga, ustanovljene 1911, poimenovane po istoimenskem hribu v okolici Torina - več ...
škarpéna škarpénesamostalnik ženskega spola[škarpéna]
1. morska riba navadno rdečkasto oranžne barve z velikimi usti ter strupenimi bodicami po hrbtu in v škrgah, ki živi zlasti na morskem dnu; primerjaj lat.Scorpaena scrofa; SINONIMI: škarpina
1.1. meso te živali kot hrana, jed; SINONIMI: škarpina
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it.scorpèna in lat.scorpaena iz gr.skórpaina, iz ↑škorpijon po strupenih bodicah te ribe - več ...
2. posamezna, navadno oštevilčena enota besedila v verskih knjigah; SINONIMI: stih
STALNE ZVEZE: prosti verz, svobodni verz ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Vers iz lat.versus, prvotneje ‛vrsta, vrstica’, prvotno ‛obrat’, iz vertere‛vrteti, sukati, obračati’ - več ...
. ki je v zvezi z jambom
1. literarno delo v obliki dialogov ali uprizoritev tega dela
2. ki je v zvezi s satiro
vzpenjávka vzpenjávke; tudivzpenjálkasamostalnik ženskega spola[ʍspenjáu̯ka]
rastlina, ki se pri rasti, zlasti v višino, oprijema opore
1.2.ekspresivno kar po videzu, otipu spominja na to blago
STALNE ZVEZE: svileni žamet FRAZEOLOGIJA: mehek kot žamet, Pamet je boljša kot žamet. ETIMOLOGIJA: prevzeto prek srvnem.samīt (današnje nem.Samt, starejše Sammet) in stfrc.samit iz srlat.samitum < examitum, to prevzeto iz srgr.(h)eksámiton, iz héks‛šest’ + mítos‛nit’, prvotno ‛(tkanina) iz šestih niti’ - več ...
žámetnica žámetnicesamostalnik ženskega spola[žámetnica]
okrasna rastlina z rumenkastimi, rdečkastimi ali oranžnimi cvetovi v bujnem socvetju, pernatimi listi in izrazitim vonjem; primerjaj lat.Tagetes; SINONIMI: tagetes
žlíkrof žlíkrofa; tudižlínkrofsamostalnik moškega spola[žlíkrof]
navadno v množini jed iz nekvašenega testa iz moke in jajc v obliki žepka, polnjenega z različnimi nadevi
STALNE ZVEZE: idrijski žlikrof ETIMOLOGIJA: prevzeto iz kor.nem.Schlickkrapfen, Schlittkrapfen, verjetno iz nem.schlitten v pomenu ‛drseti, polzeti’ in Krapfen v pomenu ‛žličnik, v testo zavit cmok’, prvotno torej ‛spolzka jed iz kuhanega testa’ - več ...
žvrgoléti žvrgolímnedovršni glagol[žvərgoléti]
1. oglašati se z glasovi različnih višin, ki tvorijo glasovne vzorce, značilnimi za ptice
1.1.ekspresivno oglašati se s temu podobnimi zvoki
1.2.ekspresivno govoriti, peti s temu podobnimi glasovi
2. ekspresivno vztrajno govoriti, pripovedovati, ponavljati kaj