akrátotêrma -e ž (ȃ-ȇ) nav. mn.
1. izvir, vrelec s temperaturo več kot dvajset stopinj Celzija in majhno vsebnostjo raztopljenih mineralnih snovi: Ob pojmu termalne vode moramo ločiti izvire, ki so po količini rudnin podobni mineralnim vodam, in akratoterme, ki imajo rudnin manj od enega grama v kilogramu vode
2. zdravilišče z vodo takega izvira, vrelca: Akratoterme ponujajo strokovne terapevtske programe in zdravljenje skozi vse leto E ← nem. Akratotherme iz gr. ákrātos 'čist, nemešan' + (↑)têrma
anafiláktični -a -o prid. (á) med.
ki je v zvezi s takojšnjim preobčutljivostnim odzivom organizma na vnos antigena: doživeti anafilaktični šok; Vsako leto na novo diagnosticiramo približno 300 bolnikov, ki so imeli anafilaktično reakcijo po piku čebele, ose ali sršena E ← agl. anaphylactic (reaction) iz (↑)anafilaksíja
ášram -a m (ȃ) zlasti v Indiji
duhovno središče za meditacijo: V ašramu je kar poldrugo leto črpal znanje od tamkajšnjih gurujev E ← agl. ashram, nem. Aschram ← stind. āśrama-
bíodízel -zla [bijodizəl] m (ȋ-ī)
ekološko pogonsko gorivo iz rastlinskih olj ali živalskih maščob: proizvodnja biodizla; Biodizel lahko izdelujejo tudi iz živalskih maščob, teh v Sloveniji na leto pridelajo približno 5000 ton, in iz odpadnih jedilnih olj E ← nem. Biodiesel, agl. biodiesel iz ↑bío… + (↑)dizel
bíogorívo -a in bío gorívo -- -a [bijogorivo] s (ȋ-í)
pogonsko gorivo, pridobljeno iz naravnih odpadkov ali namensko za to gojenih rastlin: pridelava biogoriv; proizvodnja biogoriv; V pripravi je poročilo o porabi biogoriv v Sloveniji, s katerim bo znano, koliko in katera biogoriva bomo prihodnje leto točili v rezervoarje avtomobilov E ↑bío… + (↑)gorívo
bóterSSKJ -tra m, člov. (ọ́)
kdor tujemu otroku, znanemu ali neznanemu, gmotno pomaga, zlasti pri šolanju: Boter enkrat na leto prejme poročilo, kako je bil njegov denar porabljen E ← stvnem. (gi)fatera iz fater 'oče'
časôvnica -e ž (ȏ)
1. grafični prikaz vnaprej časovno opredeljenega, določenega poteka česa: pregledna časovnica; časovnica za izvedbo reform; Marsikdo bi si želel kakšno informacijo o nastopajočih, ne nazadnje se to spodobi že zaradi spoštovanja do glasbenikov, in program s časovnico
2. vnaprej časovno opredeljen, določen potek česa: Če bi se takrat pogovori zavlekli v naslednje leto, bi lahko prišlo do dodatnih zapletov, tako pa je bila časovnica idealna
3. delovno polje v računalniškem programu za obdelavo videa, kjer so v časovnem zaporedju razvrščeni slikovni in zvočni posnetki; timeline (1): Ko imamo v oknu časovnice zbrane vse videoposnetke, jih je treba razdeliti na posamezne kadre
4. podstran nekaterih spletnih aplikacij, kjer so v časovnem zaporedju prikazana obvestila, na katera je uporabnik naročen; timeline (2): Uporabnikom, ki se nam zdijo zanimivi, sledimo, to pa pomeni, da se na naši domači časovnici poleg lastnih pojavljajo tudi objave teh uporabnikov E (↑)časóven
člôvek-léto -a s (ó-ẹ́)
enota za količino dela, ki ga pri določenem projektu opravi en človek v enem letu, navadno v rednem delovnem procesu: Izdelava takih programov zahteva več človek-let dela E (↑)člôvek + (↑)léto1
dèskarski -a -o prid. (ə̏)
1. ki se nanaša na šport, pri katerem se vozi po snegu stoje na snežni deski; snowboarderski: slovenska deskarska reprezentanca; Najmlajša deskarska disciplina so skoki
2. ki se nanaša na šport, pri katerem se vozi po vodi stoje na jadralni deski: deskarski jambor in jadro
// ki se nanaša na šport, pri katerem se vozi po valovih z desko brez jadra: Poleg lepo urejene plaže z zlato mivko stoji še mogočna skalnata deskarska plaža, na kateri vsako leto prirejajo mednarodna tekmovanja E ↑dèskar
dískomaníja -e ž (ȋ-ȋ)
nagnjenost k prekomernemu obiskovanju diskoklubov: Pisalo se je leto 1977 in diskomanija se je začela mešati z valom anarhističnega pankovskega gibanja E (↑)dísko + (↑)maníja
dnévniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) dnévna koncentrácija -e -e ž (ẹ̑, á)
povprečna vrednost vseh urnih povprečnih vrednosti koncentracije posamezne snovi, izmerjenih v enem dnevu: Mejna dnevna koncentracija prašnih delcev (50 mikrogramov na kubični meter) je bila presežena 48-krat (smela bi biti le 35-krat na leto)
dobrostojèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́ ẹ́) ekspr.
1. ki ima mnogo materialnih dobrin; bogatSSKJ, premoženSSKJ: Večinoma dobrostoječi, izobraženi ljudje bi si lahko privoščili razkošnejše počitnice, a se nalašč vsako leto za deset ali štirinajst dni odpravijo okusit prvinsko plat bivanja in v tem neizmerno uživajo
2. ki daje take rezultate, kot se želi, pričakuje; uspešenSSKJ: Podjetje je dobrostoječe in zaposluje le okrog 200 ljudi E (↑)dôbro… + (↑)státi
étnoglásbeni -a -o prid. (ẹ̑-ȃ)
ki je v zvezi z etnoglasbo: Iz nje je lansko leto zrasel še festival ljudske glasbe Musica Pannoniae, ki so ga poznavalci glasbenega izročila in etnoglasbeni sladokusci prav tako odlično sprejeli E ↑étnoglásba
gándijevski -a -o prid. (ȃ)
ki je tak kot pri Gandiju: gandijevski odpor; gandijevska drža; Leto pozneje je zaradi vztrajanja pri gandijevski politiki nenasilnega protestiranja in državljanske nepokorščine dobil Nobelovo nagrado za mir E po indijskem politiku in borcu za človekove pravice Mohandasu Karamčandu (Mahatmi) Gandhiju (1869–1948)
goncourt -a cit. [gonkúr -ja] m, živ. (ȗ)
nagrada za najboljše prozno delo preteklega leta v francoski književnosti, ki jo vsako leto podeljuje francoska akademija Goncourt: prejeti goncourta; Če si napisal še tako dobro knjigo in ti jo je izdal manjši založnik, ki ga ni med četverico, nimaš nobenih, ampak resnično nobenih možnosti, da bi dobil goncourta E ← frc. goncourt po nagradi Prix Goncourt, ki jo podeljuje Société littéraire des Goncourt 'Literarno združenje Goncourt', imenovano po ustanovitelju Edmondu Huotu de Goncourtu (1822–1896) in njegovem bratu Julesu Alfredu Huotu de Goncourtu (1830–1870)
gôngSSKJ -a m (ȏ) gông populárnosti -a -- m (ȏ, ȃ)
nagrada za najbolj popularno osebnost s področja radia, televizije, glasbe in filma po izboru bralcev časopisne priloge Vikend, ki se podeljuje vsako leto: dobitnik gonga popularnosti; glasovanje za gong popularnosti; Ustvarjalci Vikenda so sešteli prispele glasove zvestih bralcev in podelili gonge popularnosti za minulo obdobje
gông ustvarjálnosti -a -- m (ȏ, ȃ)
nagrada za najboljšo domačo televizijsko oddajo pretekle sezone po izboru strokovne žirije časopisne priloge Vikend, ki se podeljuje vsako leto: podeliti gong ustvarjalnosti; Vikendov gong ustvarjalnosti je avtorica dobila za oddajo o italijanski mafiji
grammy -ja cit. [grêmi] in grêmi -ja m, živ. (ȇ)
največja mednarodna nagrada za dosežke na področju glasbene produkcije, ki se vsako leto podeljuje v Združenih državah Amerike: Legendarni kralj bluesa BB King je v svojem 83. letu prejel grammyja za najboljši album tradicionalnega bluesa | Michel Camilo, dobitnik gremijev, je eden največjih živih džezovskih pianistov E ← agl. grammy, skrajšano iz Gramophone Award 'nagrada Gramofon', iz (↑)gramofón in award 'nagrada', po trofeji v obliki gramofona
híphôpar -ja m, člov. (ȋ-ȏ)
1. pevec, plesalec hiphopa; hiphoper: uspešen nastop hiphoparjev; Znani plesalec v oddaji ne bo plesal, bo pa namesto njega to počel hiphopar
2. kdor se navdušuje za hiphop: Za naslednje leto sem hotela kupiti širša oblačila, pa je mami rekla, da bom kot hiphopar E ↑híphôp1
hítriSSKJ -a -o prid. (í) hítra hrána -e -e ž (í, á)
hrana v posebnih restavracijah, ki za pripravo ne zahteva veliko časa in ki se lahko vzame s seboj; fast food1 (1), hitro pripravljena hrana: priprava hitre hrane; restavracija s hitro hrano; Čezmerno telesno težo strokovnjaki pripisujejo navdušenju nad hitro hrano
hítra póšta -e -e ž (í, ọ̑)
1. dostava pošiljk v krajšem roku: prejeti po hitri pošti; dostaviti s hitro pošto; mednarodna hitra pošta; V Sloveniji zdaj s posebno hitro pošto potuje okrog 5,5 milijona pisemskih ali paketnih pošiljk na leto
2. podjetje za dostavo pošiljk v krajšem roku: Ostala mi je še zadnja ura, da pokličem hitro pošto in oddam pošiljko, če želim, da do zadnjega roka prispe v Bologno
hítro priprávljena hrána -- -e -e ž (í, ȃ, á)
hrana v posebnih restavracijah, ki za pripravo ne zahteva veliko časa in ki se lahko vzame s seboj; fast food1 (1), hitra hrana: prodaja hitro pripravljene hrane; restavracija s hitro pripravljeno hrano; Zdravo prehrano, s katero se že od nekdaj ponašajo v sredozemskih državah, s španskih jedilnikov počasi izpodriva ameriška hitro pripravljena hrana
ínternét1 -a m (ȋ-ẹ̑) 1. svetovno računalniško omrežje, ki s pomočjo posebne strojne in programske opreme uporabnikom omogoča izmenjevanje medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih; medmrežje (1), medomrežje (1): širokopasovni internet; uporabniki interneta; dostop do interneta; Naslednje leto, ko bo mogoče na podlagi elektronskega podpisa preveriti verodostojnost pošiljatelja, bomo lahko izpolnjen obrazec poslali kar prek interneta 2. svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; medmrežje (2), medomrežje (2), splet, svetovni splet: deskanje po internetu; Na tisoče navdušencev na internetu razvija gigantsko enciklopedijo, prodajno uspešnico, ki je tako rekoč zastonj E ← agl. internet, skrajšano iz internetwork iz (↑)inter… + network 'omrežje'ínternét2 -- v prid. rabi
internetni, internetski: internet kavarna; Očitno je konkurenca med ponudniki internet storitev v Sloveniji še vedno premajhna, saj se ob vse večji rasti uporabe širokopasovnega dostopa do interneta infrastruktura razvija vse prepočasi
izvírski -a -o prid. (ȋ)
ki se nanaša na kraj, kjer voda prihaja, priteka iz zemlje na površje: izvirska jama; Izvirska voda ima vse leto približno enako temperaturo, seveda pa se temperature posameznih izvirov med seboj precej razlikujejo E (↑)izvír
japónec -nca m, živ. (ọ̑) pog.
avtomobil japonske znamke: Kar leto dni sem vozil japonca, čeprav se je motor pogosto pregreval E univerbizirano iz japónski ávto
japonologíja -e ž (ȋ)
veda o japonskem jeziku in književnosti: Mineva deseto leto, odkar je bil na Filozofski fakulteti ustanovljen študij japonologije in nekaj mladih ljudi je, ki se resno lotevajo prevajanja E po imenu države Japonska + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'
kompóstnik -a m (ọ̑)
posoda ali ograjen in pokrit prostor za pripravo komposta, navadno na domačem vrtu: Suhljad (travo, listje in zdrobljene veje) zmečite v kompostnik in pustite odležati eno leto E (↑)kompóst
koncesnína -e ž (ī)
plačilo koncesionarja koncendentu: plačevati koncesnino; V proračun občine se bo vsako leto nateklo približno pol milijona evrov koncesnine za posekan les v kočevskih gozdovih E (↑)koncesíja
licenčnína -e ž (ī)
plačilo za pridobitev, uporabo licence: plačevati licenčnino; plačilo licenčnine; Licenčnine za patente so visoke, saj podjetja po svetu zanje na leto porabijo približno sto milijard dolarjev E (↑)licénčen
mamiláški -a -o prid. (á) pog.
ki se nanaša na mamilaše; mamilarski: mamilaški posli; mamilaška naveza; Kamele in ljudje so požirali vrečke z opijem in čez meje nosili na desetine ton mamila na leto, vladarjem mamilaške mafije pa prinašali neizmerno bogastvo E ↑mamiláš
mégazabavíšče -a s (ẹ̑-í)
veliko poslopje, prostor za hazardiranje in drugo zabavo: V regiji pričakujejo šest milijonov obiskovalcev na leto, od tega naj bi jih kar 4,4 milijona pritegnilo megazabavišče E ↑méga… + (↑)zabavíšče
míkrosívert -a m (ȋ-ȋ) fiz., od leta 1980 dalje
enota za merjenje absorbirane doze ionizirajočega sevanja, milijonina siverta: Zakonsko dovoljena mera nenaravnega sevanja je 1000 mikrosivertov na leto, naravnega sevanja pa vsak človek prejme 2400 mikrosivertov letno E ← agl. microsievert iz (↑)mikro… + ↑sívert
nàjpopévka -e in náj popévka -- -e ž (ȁ-ẹ̑; ȃ, ẹ̑)
najboljša, zmagovita popevka: izbor najpopevke; Prihodnje leto se bo za naslov najpopevke Evrovizije potegovalo 38 držav, med njimi tudi Slovenija E ↑nàj… + (↑)popévka
oránžniSSKJ -a -o prid. (ȃ) oránžna revolúcija -e -e ž (ȃ, ú) v Ukrajini leta 2004
protesti, ki so po drugem krogu predsedniških volitev potekali v podporo prozahodnega predsedniškega kandidata Viktorja Juščenka, katerega privrženci so v oblačilih oranžne barve zahtevali ponovitev volitev: Eno leto po oranžni revoluciji mnogi Ukrajinci ugotavljajo, da so bili njihovi ideali izdani
panetón -a m (ọ̑)
pecivo, navadno z rozinami in kandiranim sadjem: Če bo šlo vse po načrtih, bo že naslednje leto na škatlah panetonov videti logotip za izvirnost, ki zagotavlja, da je bil kolač izdelan po tradicionalnih metodah E ← it. panettone iz panetto 'majhen hlebec' iz pane 'kruh' < lat. pānis
pavzêr -ja m, člov. (ȇ) pog.
študent, ki se zaradi neopravljenih obveznosti ne more vpisati v naslednji letnik: Nekateri študentski servisi so že začeli obveščati, da študenti pavzerji prihodnje leto ne bodo več mogli delati prek servisa E (↑)pavzírati
pekáčSSKJ -a m (á)
zapisovalnik podatkov na CD-, DVD-nosilec: vgraditi pekač; zamenjati pekač; Če se vam ne mudi, počakajte eno leto, ko bo trg poln takšnih pekačev in bo za izpopolnjen snemalnik treba odšteti le še desetino te cene E (↑)pêči
perinatálni -a -o prid. (ȃ) med.
1. ki je v zvezi z zadnjimi dnevi nosečnosti in prvimi dnevi po rojstvu otroka; obporodni: perinatalna umrljivost; V porodnišnici je naročena v perinatalni dnevni center za pripravo na carski rez
2. ki je v zvezi z zdravstvenim varstvom nosečnice, plodu, porodnice in novorojenčka: perinatalni informacijski sistem; perinatalna medicina; Že skoraj 15 let zbiramo prek 100 podatkov o vsakem porodu v Sloveniji, rezultate enkrat na leto analiziramo in se dogovorimo za ukrepe za izboljšanje perinatalnega varstva E ← nlat. perinatalis iz gr. perí 'okoli' + lat. nātālis 'rojstni'
počitnikovánje -a s (ȃ)
preživljanje počitnic, dopusta, navadno zunaj stalnega bivališča: način počitnikovanja; možnosti za počitnikovanje; Kot vsako leto so v naše uredništvo prispeli številni programi in vabila za počitnikovanja ob morju in v hribih, za različne tabore in izlete, jezikovne in ustvarjalne delavnice E (↑)počitnikováti
preplastítev -tve ž (ȋ)
obnovitev površine z nanosom nove vrhnje plasti: asfaltna preplastitev; preplastitev poškodovanih cest; Prihodnje leto nameravajo preplastiti tudi teniška igrišča E ↑preplastíti
presejálni -a -o prid. (ȃ) med. ki je v zvezi s presejanjem; presejevalni: preventivni presejalni pregled; presejalna metoda; Med najpomembnejšimi dejavnostmi društev so redna presejalna merjenja mineralne kostne gostote, ki jih prirejajo nekajkrat na leto E (↑)presejátipresejálni tést -ega -a m (ȃ, ẹ̑)
preiskava za zgodnje odkrivanje bolezni in nepravilnosti pri ljudeh, živalih; presejanje, screening (1): Čimprej bi morali uvesti presejalne teste za rizično populacijo, in sicer za raka dojk, raka materničnega vratu in raka črevesa
računálničar -ja m, člov. (ȃ)
strokovnjak za računalništvo; računalnikarSSKJ: uspešni računalničar; Petdeset zgodovinarjev in računalničarjev je dokument na spletni strani pripravljalo in oblikovalo leto dni E (↑)računálnik
radiometríja1 -e [radijometrija] ž (ȋ)
raziskovanje, merjenje vpliva radijskih medijev na določene ciljne skupine: Imamo oddelek medijskega načrtovanja, oddelek zakupa in raziskovalni oddelek, saj že šesto leto izvajamo radiometrijo (raziskavo radijskih medijev) in smo pomemben pristopnik k Nacionalni raziskavi branosti E ← agl. radiometry iz (↑)rádio + tvor. od (↑)méter
robótskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) robótska operácija -e -e ž (ọ̑, á)
operacija, izvedena s pomočjo robotizirane aparature z lučjo, kamero, kirurškimi orodji, s katerimi je mogoče operirati prek daljinskega upravljanja: Zdaj imajo le eno operacijo na dan, kmalu bodo prešli na dve, končni cilj pa je na leto opraviti približno tristo robotskih operacij pri pacientih z različnimi obolenji
robótska rôka -e -e ž (ọ̑, ó)
naprava z vgrajenim robotom, ki samostojno prilagaja svoje gibe: Sonda je bila opremljena z robotsko roko, ki naj bi zajela zemljo, laserjem, ki naj bi analiziral ozračje, in vrsto drugih najsodobnejših in izpopolnjenih naprav, ki naj bi proučile podnebje na Marsu
sobótniSSKJ -a -o prid. (ọ̑) sobótno léto -ega -a s (ọ̑, ẹ́) šol.
leto ali daljše obdobje do enega leta, navadno brez delovnih ali študijskih obveznosti, namenjeno predvsem raziskovanju, izpopolnjevanju, potovanjem: Moj prvi veliki načrt je, da bom skušal s pridom uresničiti sobotno leto, ki sem ga dobil po dvanajstih letih profesure na fakulteti
solíranje -a s (ȋ)
1. petje, igranje dela skladbe, ki ga izvaja kdo sam, ne hkrati z drugimi, ali tako, da so drugi le spremljava: Glasbeniki so zaključili pripev in prešli na soliranje: solist je zgrabil lok in potegnil pod kobilico, da je glasbilo zacvililo, in pustil ton zveneti
2. pog. delovanje brez pomoči, upoštevanja drugih: V prepirljivi koaliciji se ne eni ne drugi ne počutijo dobro, le da doslej niso vedeli, komu bi se soliranje bolj izplačalo, in zato že leto dni tičijo skupaj E ↑solírati
súpermáraton -a m (ȗ-ȃ)
športno tekmovanje v teku na razdaljah, daljših od 42,2 kilometra; ultramaraton: Vsako leto pretečem 75-kilometrski supermaraton iz Celja do Logarske doline E ← agl. supermarathon iz (↑)super... + (↑)máraton
toplificírati -am nedov. in dov. (ȋ)
graditi objekte, naprave za dovod in uporabo tople vode za ogrevanje: Novo naselje so začeli ustrezno toplificirati eno leto prepozno E (↑)tôpel + (↑)(elektr)ificírati
trenažêr -ja m (ȇ)
1. rekreacijska naprava za krepitev mišic in povečanje telesne pripravljenosti: Za vadbo doma so proizvajalci izdelali večnamenske trenažerje, s katerimi lahko ob manjših prilagoditvah krepimo vse glavne in pomembnejše mišične skupine
2. rekreacijska naprava za kolesarjenje na mestu, v katero se vpne kolo in ki omogoča posnemanje kolesarjenja po različno zahtevnih terenih: Trenažer omogoča, da običajno kolo uporabljate tudi v prostoru in kolesarite celo leto
3. naprava, s katero se umetno ustvarja ustrezne pogoje za urjenje opravljanja določenih nalog, zlasti v vojski: Opravljal je službo inštruktorja na trenažerjih za vojaške pilote E (↑)trenáža
trilétjeSSKJ -a s (ẹ̑)
orientacijsko določeno triletno obdobje za preverjanje poteka in učinkovitosti pouka v devetletni osnovni šoli; triada, triletka (1): prvo triletje; tretje triletje; V drugem triletju, najpozneje pa v tretjem, pridemo do tako imenovane zunanje diferenciacije E (↑)tri… + (↑)léto1
trímčkati -am nedov. (ȋ)
rekreativno hoditi, teči, delati razgibalne vaje; trimati: Petnajst dni na leto se potapljam, trikrat grem na turo v hribe, občasno trimčkam, tečem E (↑)trím
túroperátor -ja m (ȗ-ȃ)
podjetje, ki ponuja turistične storitve v paketu: Po napovedi britanskih turoperatorjev naj bi prihodnje leto k nam prišlo več britanskih turistov E ← agl. tour operator iz (↑)túra + (↑)operátor
vzorčeválnik -a m (ȃ)
1. elektronska naprava za vnaprejšnje snemanje vzorcev zvoka, glasbe; sempler: zmogljiv vzorčevalnik; Zvok v vzorčevalniku, ki ga uporabljam, ni nič drugega kot posnetek akustičnih instrumentov znotraj simfoničnega orkestra
2. naprava za zbiranje in analiziranje podatkov, snovi: avtomatski vzorčevalnik; vzorčevalnik za vodo; V jeseni odpadlo listje ali igličevje je lahko izvor dioksinov, saj voščena masa listov skozi celo leto deluje kot pasivni vzorčevalnik za obstojne organske spojine v zraku E (↑)vzorčeváti
zaščítniSSKJ -a -o prid. (ȋ) zaščítna známka -e -e ž (ȋ, ȃ)
1. znak, s katerim proizvajalec, trgovec opremi svoje proizvode za razločevanje od istovrstnih ali podobnih; zaščitni znakSSKJ: Na prsni strani Lacostove majice se je leto dni pozneje pojavila še njegova zaščitna znamka, aligator
2. kar zagotavlja prepoznavnost koga ali česa: Odkritost je njegova zaščitna znamka
zaščítne slušálke -ih -šálk ž mn. (ȋ, ȃ)
priprava v obliki slušalk za zaščito sluha pri zelo velikem hrupu: Delavci na gradbišču so po predpisih o varnosti pri delu morali nositi zaščitne slušalke
zaščítni fáktor -ega -ja m (ȋ, á)
številčno izražena stopnja na lestvici, do katere krema, losjon ali gel za sončenje varuje kožo pred škodljivimi sončnimi žarki: sredstva z visokim zaščitnim faktorjem; Tudi v mestu, ko gremo na kavo, kolesarimo ali se izpostavljamo soncu na balkonu, se je dobro namazati s kremo z zaščitnim faktorjem
zaščítni zákon -ega -óna in -a m (ȋ, á ọ́; á)
zakon, ki ščiti slovensko manjšino v Italiji: Zamejcem naj bi bile zajamčene pravice na vseh področjih, obenem naj bi zaščitni zakon veljal za vse ozemlje, torej tudi za Beneško Slovenijo, Rezijo in Kanalsko dolino
zlátiSSKJ -a -o prid. (á) zláta malína -e -e ž (á, í)
nagrada za najslabše filmske dosežke, ki se vsako leto podeljuje v Hollywoodu: Film je prejel tri nominacije za najboljše kaskaderske dosežke in pet nominacij za zlato malino
zláta maturántka -e -e ž, člov. (á, ā)
maturantka, ki doseže izjemen splošni uspeh na maturi: Maturo je končala z odliko in si pridobila naziv zlate maturantke
zláti maturánt -ega -a m, člov. (á, ā á)
maturant, ki doseže izjemen splošni uspeh na maturi: Lani so na naši gimnaziji maturo opravili vsi, imeli pa smo tudi sedem zlatih maturantov, od teh sta dva zbrala vseh 34 točk
zláti prinašálec -ega -lca [prinašau̯ca] m, živ. (á, ȃ)
srednje velik lovski pes z mehko, dolgo, rahlo valovito dlako smetanove do zlate barve: Zlate prinašalce zaradi prikupne zunanjosti in značaja najpogosteje izberejo za pomočnike invalidom, njihova prednost je še, da razmeroma dolgo živijo