drážesten -tna -o prid. (ā) knjiž. ljubek, privlačen: dražestne jamice na licih;
dražestno dekle / ekspr. imela je dražestno obleko / dražestne podobe iz mladosti drážestno prisl.:
dražestno se nasmehniti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
fléten -tna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) pog. čeden, ljubek: nekoč je bila fletna;
fletno dekle / kako si fletna, kadar si dobre volje // prijeten, zabaven: škoda, da ga ne poznaš, prav fleten človek je / naučil nas je fletno igro flétno prisl.:
to si pa že tako fletno povedal / v povedni rabi pri vas je pa fletno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
flétkan -a -o prid. (ẹ̑) pog., ekspr. čeden, ljubek: bila je prav fletkan deklič / moja mucka je bila tako fletkana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ljúbek -bka -o prid., ljúbkejši (ū) ki daje zaradi svoje prikupnosti, lahkotnosti, nežnosti prijeten videz: ljubek otrok;
ljubek psiček;
dekle je zelo ljubko / ljubka oblekica / ekspr. ljubke jamice na licih
● zastar. ljubko vino okusno, dobroljúbko prisl.:
ljubko se smehljati; ljubko urejena sobica
♦ glasb. ljubko označba za izraz izvajanja grazioso
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ljubeznív -a -o prid., ljubeznívejši (ī í) 1. ki ima, kaže do ljudi zelo naklonjen čustveni odnos: fant je mlad, čeden in ljubezniv;
to je ljubezniva ženska / prodajalka je ljubezniva do kupcev; ta zdravnik ni ljubezniv z bolniki / bil nam je ljubezniv vodnik in učitelj / kot vljudnostna fraza: hvala, zelo ste ljubeznivi; bodite tako ljubeznivi in me peljite k njemu; ta gospod je bil tako ljubezniv, da nam je že vse razkazal // ki vsebuje, izraža naklonjen čustveni odnos: govoriti z ljubeznivim glasom; pozdraviti z ljubeznivim nasmehom; ljubezniv pogled; ljubeznive besede; njeno ljubeznivo vedenje / kot vljudnostna fraza odzvali se bomo vašemu ljubeznivemu vabilu // ekspr., v povedni rabi ki izkazuje osebi drugega spola ljubezen, naklonjenost: njegovo dekle ni bilo več tako ljubeznivo z njim 2. star. ljubek, privlačen: to je res ljubezniv otrok;
rad ogledujem vas cvetečelične, ljubljanske, ljubeznive gospodične! (F. Prešeren) / ko se je zasmejala, so se ji na licih naredile ljubeznive jamice 3. knjiž., ekspr. mil, prijeten: ljubezniva pomlad, zarja 4. zastar., z dajalnikom ljub, drag: vsem je bil ljubezniv / v nagovoru: ljubeznivi moj mož; ljubeznive bralke ljubeznívo
1. prislov od ljubezniv: zelo ljubeznivo govori z njim; ljubeznivo se nasmehniti, sprejeti koga; ljubeznivo mu je vse razložil; ljubeznivo krotek pogled
2. v povedni rabi izraža pohvalo, odobravanje: ljubeznivo je bilo od njega, da je pomagal / elipt., kot vljudnostna fraza res ljubeznivo od vas, da ste me obiskali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
lúšten -tna -o prid. (ú ȗ) pog. čeden, ljubek: nekoč je bila luštna;
luštno dekle / imeti luštno postavo / kako luštno bluzo ima // prijeten, zabaven: s tako luštnim človekom se že dolgo nisem pogovarjal / razpoloženje je bilo luštno / biti lušten za družbo družaben, zabavenlúštno prisl.:
tako luštno zna pogledati / v povedni rabi: pri vas je pa luštno; na izletu so se imeli luštno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
lúštkan -a -o prid. (ȗ) pog., ekspr. čeden, ljubek: sosedova punčka je pa res luštkana / prav luštkane igračke prodajajo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
míčen -čna -o prid., míčnejši (í ī) knjiž. privlačen, ljubek: mičen obraz;
dekleti sta bili prav mični;
v tej svoji zadregi je bila zelo mična / mično jezero, mestece / njegovo pripovedovanje je nadvse mično zanimivomíčno prisl.:
gosta je bilo res mično poslušati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
milovíden -dna -o prid. (í ī) zastar. ljubek: milovidni metuljčki so obletavali cvetlice / z vrha je prav miloviden razgled
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
nosìč -íča in nósič -a m (ȉ í; ọ̑) nosek: ima ljubek nosič
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
obràz -áza m (ȁ á) 1. prednja stran glave: namazati, natreti obraz s kremo;
skrbno si je obrisal obraz;
pokriti obraz z dlanmi, rokami;
skriti, ekspr. zakopati obraz v dlani;
potegnil si je z roko čez obraz;
padel je na obraz;
udariti koga v obraz;
pot mu je lil po obrazu;
ves umazan je po obrazu;
bled obraz;
brazgotinast, kozav, mozoljast obraz;
izredno fotogeničen obraz;
grd, lep obraz;
ljubek otroški obraz;
okrogel, ozek, širok, podolgovat obraz;
od bolečin spačen obraz;
obraz je imel rdeč od jeze, zagorel, zaripel;
slabš. človek s konjskim obrazom;
imenovati dele obraza;
gube obraza so se ji poglobile;
skrbeti za nego obraza;
značilne poteze obraza;
vesel, žalosten izraz na obrazu;
krema za obraz / klobuk mu ne pristaja k obrazu / postaral si se v obraz; ostala je mladega obraza; videti je bil siv, voščen v obraz / ekspr. obraz se mu je razlezel v nasmeh nasmehnil se je// nav. ekspr., navadno s prilastkom z mimikoa) izraženo razpoloženje, stanje: z boječim, plahim obrazom je vprašal;
prestrašil se je njegovega hudega, jeznega obraza;
sprejel ga je s kislim obrazom nerazpoložen, nejevoljen;
odhajal je z nesrečnim, začudenim, zadovoljnim obrazom;
s pogumnim obrazom je stopil predenj;
sijoči, veseli obrazi;
sedeli so zapetih obrazov nesproščeni; brezizrazni / obraz se mu je v trenutku zresnil b) izražena lastnost: gledal je v njegov dobri, pošteni obraz;
imel je zelo inteligenten obraz;
deško predrzen obraz;
presenetil ga je strog profesorski obraz;
obraz ima še kar človeški 2. ekspr., navadno s prilastkom človek: ta obraz mi je znan iz avtobusa;
zbralo se je veliko neznanih obrazov;
v množici sem iskal njen obraz;
na dopustu bi rad spoznal nove obraze / srečujem vedno ene in iste obraze / publ. najlepši obraz slovenskega filma 3. ekspr., navadno s prilastkom oblika pojavljanjaa) glede na zunanjost, videz: ti ljudje so dali kraju dokončen obraz;
zemlja spreminja svoj obraz;
spremeniti obraz časopisa;
mesto ima veliko obrazov / sonce je skrilo obraz / obraz našega časa, dobe / vloga z nešteto obrazi z veliko možnostmi izražanjab) glede na vsebino, bistveno značilnost: ugotoviti obraz oblasti;
spoznati vse obraze življenja / njegov duhovni obraz / literatura si prizadeva najti nov obraz / z oslabljenim pomenom prikrival je obraz preteklosti preteklost4. lit., zlasti v drugi polovici 19. stoletja kratko literarno besedilo, v katerem se avtorjevo trenutno razpoloženje primerja, izenačuje z motivom iz narave: pisati obraze / Jenkovi Obrazi
● ekspr. ob tej novici se mu je obraz podaljšal ostre, podolgovate poteze na obrazu so pokazale njegovo razočaranje, neprijetno presenečenje; ekspr. obraz se mu je razjasnil z mimiko je izrazil, da ni več v negotovosti, strahu; ekspr. obraz se ji je omehčal z mimiko je izrazila pripravljenost popustiti v čem, storiti kaj; ekspr. obraz se mu je zmračil z mimiko je izrazil nejevoljo, jezo; ekspr. kakšne obraze je delal od presenečenja, začudenja se je zelo spakoval; ekspr. kaj bi delal kisel obraz kazal nejevoljo; ekspr. pokazal je svoj pravi obraz storil je kaj, navadno kaj slabega, kar kaže, izraža njegov značaj; ekspr. v obraz mi laže predrzno, nesramno; ekspr. tega mi ne boš metal v obraz tega mi ne boš brez obzirov pravil, očital; nizko lahko mu pljuneš v obraz zelo ga lahko preziraš; ekspr. nikomur ne more pogledati v obraz čuti se krivega; je kriv; ekspr. v obraz povedati komu izraziti, navadno ogorčenje, jezo, neposredno povzročitelju; ekspr. v obraz se mu je smejal ni prikrival posmeha, smeha; ekspr. kri mu je udarila v obraz zelo je zardel; knjiž. večkrat je že zrl smrti v obraz večkrat je bil v smrtni nevarnosti; ekspr. ne smeš soditi ljudi po obrazu ne smeš presojati njihovega značaja po videzu; ekspr. človek z dvema obrazoma ki se kaže drugačnega, kot je
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
obrázek -zka m (ȃ) manjšalnica od obraz: bled otroški obrazek;
ljubek obrazek / z žalostnim obrazkom je stopila predenj / vsi navzoči obrazki so se razveselili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
presŕčkan -a -o prid. (ȓ) ekspr. zelo ljubek: presrčkana deklica / presrčkan psiček / imajo majhno presrčkano hišico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.