čéča in čêča -e ž (ẹ̄; é) 1. nar. severozahodno dekle: postala je že cela čeča / dražili so me, da imam čečo 2. igrača, ki predstavlja deklico; punčka: naredila je ljubko čečo iz cunj
grácija -e ž (á)
1. navadno s prilastkom skladnost, lahkotnost, zlasti v gibih, v drži: opazoval je gracijo njenih kretenj; stopa z nenavadno gracijo; v naslonjač je sedla s prirojeno gracijo / izraze sožalja je sprejemala z vzvišeno gracijo / v njej so združene moč, lepota in gracija ljubkost, milina
// ekspr. ljubko, privlačno dekle: plavolasa gracija
2. v rimski mitologiji vsaka od treh boginj lepote, ljubkosti, miline:
grazioso [gracijózo] prisl. (ọ̑) glasb., označba za izraz izvajanja ljubko, gibko
jerebíčka -e ž (í)
1. manjšalnica od jerebica: mlade jerebičke
2. ekspr. drobno, ljubko dekle: najbolj mi je všeč tistale jerebička / kot nagovor kam greš, jerebička
ljúbek -bka -o prid., ljúbkejši (ū) ki daje zaradi svoje prikupnosti, lahkotnosti, nežnosti prijeten videz: ljubek otrok;
ljubek psiček;
dekle je zelo ljubko / ljubka oblekica / ekspr. ljubke jamice na licih
● zastar. ljubko vino okusno, dobroljúbko prisl.:
ljubko se smehljati; ljubko urejena sobica
♦ glasb. ljubko označba za izraz izvajanja grazioso
máčica -e ž (ā)
1. manjšalnica od mačka: mačice in psički se igrajo na dvorišču; mlade mačice; dekle je razposajeno kot mačica / ekspr. našo mačico imamo vsi radi mačko
2. pog., ekspr. ljubka, mikavna ženska: spoznal sem ljubko mačico / kot nagovor te zebe, mačica
3. nav. mn. socvetje v obliki podolgovate kepice: mačice se osipajo; vrba je že pognala rumene mačice / leskove mačice
♦ bot. socvetje, značilno za skupino brezvenčnic
// vejica s takim socvetjem: nalomiti mačic
4. ekspr., zastar. večja snežinka: redke bele mačice letijo po zraku
míčnost -i ž (í) knjiž. privlačnost, ljubkost: njena mičnost je bila brez primere / edino to je še dajalo mičnost življenju // kar je privlačno, ljubko: kako bi se le mogel upirati tolikim mičnostim
múcka -e ž (ȗ) 1. ljubk. mačka: mucka čepi na peči in prede;
mucke se igrajo na dvorišču / okrog mačke je bilo pet (mladih) muck 2. pog., ekspr. ljubka, mikavna ženska ali otrok: kakšno (ljubko) mucko ima / kot nagovor te zebe, mucka 3. nav. mn., pog. socvetje v obliki podolgovate kepice; mačica: vrba že odganja mucke // vejica s takim socvetjem: dati mucke v vazo 4. pog. kosem, kosmič, svaljek: v črnilniku so se nabrale mucke;
krpa ne pušča muck;
pomesti prah in mucke izpod postelje 5. otr. strdek smrklja (v nosu): vzeti mucko iz nosa
opénjati -am nedov. (ẹ̑) 1. s pripenjanjem, pritrjevanjem delati, da je kaj na (vsej) površini, zlasti za olepšanje: openjati stene z blagom, usnjem 2. dajati, nameščati okrog česa: openjati hlode z verigami in jih vleči 3. knjiž. prekrivati, obdajati: zidove openja gost bršljan;
kratka rokava ji ljubko openjata nadlakti / štrleče ličnice ji je openjala ohlapna koža
plavoók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) pog. modrook: imela sta ljubko plavooko hčerko
sŕnica -e ž (ŕ)
1. manjšalnica od srna: na jasi se paseta dve srnici; srnica in srnjaček; skočila je kot preplašena srnica hitro; ima oči kot srnica
// ekspr. ljubka, vitka ženska: kakšno (ljubko) srnico ima / kot nagovor ne boj se, srnica moja
2. igrača, ki predstavlja srno: za rojstni dan je otrok dobil srnico
véverička -e ž (ẹ́)
manjšalnica od veverica: v roki je držal mlado veveričko
● ekspr. plesati s črnooko veveričko z ljubko, živahno žensko
zverínica -e ž (í)
1. manjšalnica od zverina: podlasica je manjša zverinica; plašno se je oziral okrog kot ujeta zverinica / ekspr. zverinice v gozdu divje živali
2. ekspr. izzivalna, erotično privlačna mlada ženska: pri filmu so iz nje naredili ljubko zverinico; gleda za mladimi zverinicami
// neugnan otrok: težko je ukrotil malo zverinico / kot nagovor o ti zverinica, tepen boš
zvrníti in zvŕniti -em dov. (ī ŕ) 1. narediti, da pride kaj iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: zvrniti kip s podstavka;
zvrniti posodo;
burja je zvrnila voz prevrnila// z določenimi gibi povzročiti, da kdo pade: zgrabil ga je in zvrnil; zvrnili so ga v sneg / zvrnil ga je na tla / konj je zvrnil jezdeca s sebe 2. s spremembo lege, položaja posode narediti, da pride vsebina iz nje, na kaj: ohlajen narastek zvrnemo na krožnik;
zvrniti tovor / ekspr. zvrniti kozarec vina izpiti3. spraviti iz navadne, pokončne lege, položaja: ljubko je zvrnila glavo;
zvrniti nazaj, vznak / pog. zvrnila si je nogo zvinila4. v zvezi z na narediti, imeti koga drugega za povzročitelja, nosilca česa neugodnega, negativnega: zvrniti krivdo, odgovornost na druge;
vse je zvrnila nanj
● ekspr. zvrniti čašo, kozarček izpiti brez oddiha; pog., ekspr. zvrniva vsak enega popijva kak kozarček pijače; preg. pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne kdor je vdan pijači, se tega do smrti ne more znebitizvrníti se in zvŕniti se
priti iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: spodrsnilo mu je, pa se je zvrnil; zvrniti se na posteljo, v travo; zvrnil se je po tleh kot snop
zvŕnjen -a -o:
ob cesti leži zvrnjen voz; na pladenj zvrnjena potica