ábota -e ž (á) star. nespamet, neumnost: takšna ljubosumnost je največja abota;
človeška neumnost in abota / pooseb. abota abotna!
glódati -am tudi glójem, tudi glôdati -am nedov., glódaj glódajte tudi glóji glójite tudi glôdaj glôdajte tudi glodájte; tudi glodála (ọ́; ó) 1. z zobmi odlamljati v majhnih kosih: pes je ves čas glodal kost;
miš gloda korenine;
glodal je staro, suho skorjo kruha / v drevesu je glodal črv / voda gloda breg izpodjeda, odnaša; pren. glodala jo je skrivna bolezen; hišo je glodal zob časa 2. ekspr. povzročati neugoden, navadno duševni občutek: glodala sta ga dvom in obup;
gloda ga zavest krivde;
ljubosumnost ji gloda dušo;
za prazen nič se gloda;
kes ga je glodal kot črv;
brezoseb. neprestano ji je glodalo v srcu / čutil je, kako mu lakota gloda po drobovju 3. ekspr. dalj časa, navadno slabo govoriti o čem: vsa soseska je vneto glodala ta dogodek / zlobni jeziki glodajo kar naprej glodajóč -a -e:
glodajoč črv; glodajoča bolečina; glodajoča skrb
grísti grízem nedov. (í) 1. drobiti z zobmi: gristi bonbone, meso, orehe;
nič ne grize, kar celo požira;
težko grize, ker ima slabe zobe // zasajati zobe v kaj, zlasti v zadregi, jezi: premišljal je, kaj bi napisal, in grizel svinčnik; grizel si je ustnice / dušila je solze in si grizla nohte 2. rad napadati z zobmi: sosedov pes grize / konji so hrkali in se grizli / bolhe me grizejo pikajo; pren., ekspr. žena ga neprestano grize, zakaj je to storil; še vedno se grizejo med seboj zaradi dediščine 3. povzročati neprijeten, pekoč občutek: cestni prah je grizel v oči / ekspr. mraz me je vedno huje grizel 4. ekspr. vznemirjati, mučiti: grize ga ljubosumnost in negotovost;
vem, da jo nekaj grize;
skrb ga neprestano grize;
grizel se je zaradi sinovega neuspeha 5. ekspr. prodirati v kaj trdega: sveder grize v beton;
reka se grize v živo skalo / tovornjak se je grizel v klanec s težavo pomikal naprej
● ekspr. vest ga grize ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde; ekspr. rad grize besede rad išče v govorjenju, pripovedovanju drugačen smisel, kot v njem je; ekspr. dve uri smo grizli kolena hodili v hudo strmino; preg. pes, ki laja, ne grize človek, ki veliko govori ali grozi, ne naredi hudegagrizóč -a -e:
grizoč travno bilko, je stopal po stezi; zbudil ga je grizoč mraz
láva1 -e ž (ā)
1. žareča tekoča snov iz zemeljske notranjosti, ki predre zemeljsko skorjo in se razlije po površju: lava teče po pobočju; ognjenik bruha lavo; ljubosumnost je bruhnila na dan kakor lava; divja množica se vali kakor lava / strjena lava / žareča lava
2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa premikajočega se: nezadržna lava demonstrantov; lava sovražne vojske je dosegla mejo
ljubosúmen -mna -o prid. (ú ȗ) 1. ki čuti bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe: ljubosumen mož;
njegova žena je zelo ljubosumna;
bolestno ljubosumen / mož je bil ljubosumen na soseda čutil je bojazen, da bi mu sosed odvzel ljubezen, naklonjenost žene// ki vsebuje, izraža ljubosumnost: ljubosumni pogledi 2. v povedni rabi, v zvezi z na ki čuti nezadovoljnost zaradi uspehov, prednosti koga: biti ljubosumen na svoje tovariše / ljubosumen je na njihove uspehe ljubosúmno
1. prislov od ljubosumen: ljubosumno opazuje njeno vedenje
2. ekspr. izraža veliko zavzetost, skrbnost: ljubosumno varovati svoje pravice
ljubosúmnja -e ž (ū) zastar. ljubosumnost, ljubosumje: njegova jeza izvira iz ljubosumnje
ljubosúmnost -i ž (ú)
1. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe: ljubosumnost ga muči; vzbuditi v ženi ljubosumnost; neutemeljena ljubosumnost; ekspr. črv ljubosumnosti; bolan od ljubosumnosti / umor iz ljubosumnosti
2. nezadovoljnost zaradi uspehov, prednosti koga: poklicna ljubosumnost; ljubosumnost med kolegi
materínji -a -e prid. (ȋ) star. materinski, materen: materinja ljubosumnost
♦ biol. materinja celica materinska celica
mazohístičen tudi masohístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na mazohizem: mazohističen užitek;
mazohistično nagnjenje / mazohistična ljubosumnost mazohístično tudi masohístično prisl.:
mazohistično poglabljati svojo bolečino
napotíti in napótiti -im, tudi napotíti -ím tudi napótiti -im dov., napóti; napótil (ī ọ́; ī í; ọ̑) 1. pokazati pot, smer: napotili so ga proti severu;
kažipot jih je napotil na grad;
napotiti na glavno cesto 2. dati komu v določenih okoliščinah pojasnilo, nasvet, kam naj gre: ker niso imeli nobene proste sobe več, so ga napotili v drug hotel / zdravnik je napotil bolnika v bolnišnico 3. knjiž. povzročiti, da kdo kaj naredi: k uboju ga je napotila ljubosumnost;
objava v časopisu ga je napotila k taki odločitvi / ekspr. kaj te je napotilo k meni pripeljalo, privedlonapotíti se in napótiti se, tudi napotíti se, tudi napótiti se
oditi, odpraviti se: napotil se je v mesto; po dolgem času se je spet napotil domov
nèumésten -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) neprimeren: neumestna pripomba, šala;
njegovo vprašanje je bilo v tistem razpoloženju zelo neumestno / njegova ljubosumnost je bila neumestna neupravičena
oráti ôrjem in órjem nedov., ôrji orjíte; orál (á ó, ọ́)
1. rahljati zemljo s plugom: orati ledino, njivo; ekspr. orati v mokrem ko so tla mokra, vlažna; orati in branati / orati za pšenico za setev pšenice; orati za setev / orati prvo brazdo / globoko, plitvo orati
// ekspr., v zvezi orati ledino prvi delati na kakem področju: v kritiki orje ledino / povsod je treba še orati ledino / orati ledino znanosti
2. z oranjem spravljati iz zemlje: orati krompir
3. ekspr. delati brazdi podobne zareze: letala orjejo nebo; parnik orje morje / race orjejo s kljuni po blatu rijejo / po obrazu mu orjejo kaplje potu močno tečejo
4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža intenzivnost obstajanja česa: ljubosumnost orje v njem / težke misli mu orjejo po glavi
● ekspr. z njim težko orje sodeluje, shaja; ekspr. ne jezikaj, drugače bova orala boš kaznovan, tepen
poniževáti -újem nedov. (á ȗ) s svojim dejanjem, govorjenjem zmanjševati komu čast, ugled, veljavo: s svojimi obtožbami ga je poniževala;
poniževali so se pred njim, ker so mislili, da jim bo zato bolj naklonjen;
ni se ti treba poniževati / njegovo ravnanje jo ponižuje ponižujóč -a -e:
ponižujoči ukazi; ljubosumnost je ponižujoče čustvo; opravljati ponižujoča dela; prisl.: ponižujoče ravnati s kom
poniževán -a -o:
narod, ki je bil poniževan in tlačen, se je uprl
porodíti -ím dov., poródil (ī í) 1. knjiž. roditi: porodila je dekletce;
porodil se mu je sin / porodila je veliko otrok; pren. napenjal je možgane, da bi porodil rešilno misel 2. ekspr. povzročiti nastanek česa: ljubosumnost je porodila v njem divjo jezo / branje mu je porodilo idejo za članek daloporodíti se ekspr.
nastati, pojaviti se: v trenutku, ko se porodi, je delo zmeraj važno in veliko / v zlatem soncu se je porodilo jutro
// z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: porodila se mu je bojazen / v trenutku se ji je porodila čudovita misel / v glavi se mu je porodil načrt
porôjen tudi porojèn -êna -o:
komaj porojeni otrok; iz srca porojene besede
razžgáti -žgèm dov., razžgál (á ȅ) nav. ekspr. 1. z vročino poškodovati, uničiti: sonce jim je razžgalo kožo / pijača mu je razžgala grlo 2. povzročiti, da kaj nastopi z veliko silo, intenzivnostjo: razžgati ljubosumnost, sovraštvo // vzbuditi močen čustveni odziv: njena lepota mu je razžgala dušo / razžgati komu kri razžgáti se
razgoreti se, razžareti se: žerjavica se je razžgala v plamen
razžgán -a -o:
razžgana koža; od hiše je ostalo samo razžgano zidovje
slepóst tudi slépost -i ž (ọ̑; ẹ́)
lastnost, stanje slepega: zaradi sleposti je postal telefonist; prirojena slepost / ekspr. iz njega govorita ljubosumnost in slepost / ekspr. v svoji sleposti ni spregledal njihovih slabih namenov
sršáti -ím nedov. (á í) 1. stati v takem položaju, kot so bodice pri ježu: brki, lasje sršijo;
kokoši je perje sršalo na vse strani // ekspr. na tak način se širiti iz česa: iskre sršijo; skozi okna goreče hiše so sršali plameni; pren. iz nje srši ljubosumnost 2. ekspr. izražati jezo, nejevoljo: sršati na koga, nad kom;
ves dan že srši
● ekspr. drevje je sršalo od ivja je bilo pokrito z ivjem; ekspr. iz oči mu sršijo strele zelo jezno gledasršèč -éča -e:
sršeč sede k mizi; pogladil si je sršeče brke; sršeč pogled; prisl.: sršeče gledati
ugánjati1 -am nedov. (ȃ) ekspr. 1. delati, početi1:
kaj pa uganjate, saj se bo strop podrl;
ni prav, kar uganja / uganjati neumnosti, otročarije; take uganjajo, da jim kazen ne uide / kaj vse uganja z njim 2. z oslabljenim pomenom delati, povzročati, da nastane to, kar izraža samostalnik: uganjati hrup, trušč 3. z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: uganjati ljubosumnost, trmo, užaljenost
● ekspr. iz vsega uganja burke, norčije se norčuje, šali; ekspr. ne uganjaj ceremonij, cirkusa, panike ne zapletaj stvari; ne razburjaj se po nepotrebnem; ekspr. nekateri ljudje uganjajo razkošje živijo v (prevelikem) razkošju; ekspr. vse življenje uganja šport se ukvarja s športomuganjajóč -a -e:
uganjajoč svojo trmo, je močno zacepetala
vsadíti -ím dov., vsádil (ī í) 1. dati sadiko v zemljo, kjer bo rastla: vsaditi češnjo;
vsaditi krompir;
vsejati in vsaditi 2. dati, namestiti trdno, za trajno v kaj: vsaditi ključavnico v vrata;
vsaditi nov zob v grablje / vsaditi preklo v zemljo 3. dati lopar z oblikovanim testom v peč in ga s hitrim potegom spraviti z loparja: vsaditi kruh, potico / vsaditi v peč 4. ekspr. narediti, povzročiti, da se kaj globlje, trajneje ustali v čem, poveže s čim: znal je vsaditi ljubezen in poštenje v srca svojih otrok;
vsaditi novo vizijo v človeka
♦ čeb. vsaditi roj dati roj v panj; med. vsaditi vnesti tujo, navadno umetno snov v telovsadíti se ekspr.
globlje, trajneje ustaliti se v čem, povezati se s čim: ideja, misel se mu je vsadila v glavo; ljubosumnost se ji je vsadila v srce
● ekspr. vsadila se mu je v dušo, srce trajno si jo je zapomnil; trajno jo je vzljubil; star. vsadi se v vsakega vtakne se, obregne se
vsajèn -êna -o:
vsajen kruh; krompir je vsajen; rezilo je vsajeno v ročaj
● ima globoko vsajene oči globoko ležeče, udrte
zasršéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. postaviti se v tak položaj, kot so bodice pri ježu: lasje so mu zasršeli na vse strani
// ekspr. na tak način se razširiti iz česa: iz oblakov so zasršeli bliski; pren. iz oči ji je zasršela ljubosumnost
2. ekspr. izraziti jezo, nejevoljo: oči so mu zasršele / spravi se s poti, je zasršel
// jezno, nejevoljno se zagledati: ustavil se je in zasršel vanj
zvíjati -am nedov. (í) 1. delati, da kaj prožnega, podolgovatega (večkrat) pride okrog kake osi in dobi valjasto, kroglasto obliko: zvijati list, odejo, papir / zvijati jadra; s prsti je zvijala rob predpasnika / zvijati nit, volno, trak; zvijati vrv v klobčič, osmico / zvijati (si) cigareto z zvijanjem delati2. z vitjem delati primerno za določeno uporabo: zvijati šibe, srobot // z vitjem združevati: zvijati več niti skupaj 3. delati, povzročati, da deli česa pridejo v nenaravne položaje: vihar zvija veje dreves / petelin zvija vrat; žuželka zvija zadek; zvijati telo pri plesu / pog. krč ga zvija / brezoseb., ekspr. zvija ga od bolečin, smeha // kriviti: zvijati palico / ekspr. zvijati ustnice 4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: jeza, ljubosumnost, radovednost ga zvija;
skrb, strah ga zvija 5. ekspr. povzročati bolečine, težave: revmatizem ga zvija / brezoseb. po trebuhu, v trebuhu jo zvija
● ekspr. žolč ga zvija ima težave z žolčem; zastar. zvijati besedo, resnico prilagajati sebi v korist; star. sušec zvija rep ob koncu marca je navadno viharno, slabo vremezvíjati se
1. premikati telo lokasto od namišljene vzdolžne osi: črv, gosenica se zvija; zvijati se kot jegulja / kača se zvija v svitek / zvijati se v porodnih krčih
2. s prislovnim določilom vijugasto odmikajoč se levo in desno od ravne smeri razprostirati se: pot se zvija med njivami; reka se zvija med bregovoma / stopnice se zvijajo navzgor / vrv se je zvijala po krovu
3. viti se: iz dimnika se zvija dim
4. prihajati v stanje, ko deli nimajo več pravilne oblike, položaja: deske se zaradi vročine zvijajo; v vlažnem prostoru so se platnice začele zvijati
// prihajati v stanje, ko se kaj krivi okrog namišljene osi: oboleli listi so se začeli zvijati in odpadati / lasje se ji lepo zvijajo
● ekspr. dežela se zvija v smrtnih krčih kmalu bo propadla; ekspr. poletje se zvija v zadnjih krčih mineva; solata se zvija v glave dela glave
zvijáje :
ležati zvijaje se na postelji; steza se zvijaje vzpenja
zvijajóč -a -e:
pogovarjal se je, zvijajoč si cigareto; zvijajoči se stebri dima; dežela, zvijajoča se v krčih; zvijajoča se kača, vrv; zvijajoče se telo