2. ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema, pri katerih intenzivneje potekajo procesi, za katere je potreben kisik
2.1. ki je namenjen za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema s spodbujanjem teh procesov
1. neformalno uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k dejanju, zlasti k premiku z mesta
1.1.neformalno uporablja se, ko govorec želi komu pokazati, da njegovega vedenja ne odobrava, in ga pozvati, naj se odstrani, umakne ali svoje vedenje popravi
2. neformalno izraža, da opisanemu dejanju neposredno sledi drugo dejanje, navadno odhod
3. neformalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca
4. kot členek, neformalno izraža dopuščanje, načelno strinjanje
4.1.kot členek, neformalno izraža, da je trditev okvirna, približna
3. ekspresivno ki ima zelo odklonilen odnos do koga, česa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat.allergicus, glej ↑alergija
1. pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi
1. pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi
1. nitast roževinast izrastek na koži sesalcev
1.1. več dlak, dlake
1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče
1. pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi
. vnetje nosne sluznice z močnim vodenim izcedkom
alergíja alergíjesamostalnik ženskega spola[alergíja]
1. pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi
2. ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa
STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Allergie, frc.allergie, angl.allergy, it.allergia iz nlat.allergia, kar je zloženo iz gr.állos‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...
1. kulturna rastlina z rumenimi cvetovi in podzemnimi plodovi s podolgovatimi zrni v kratkih trdih strokih
1.1. zrna te rastline kot hrana, jed
1. nitast roževinast izrastek na koži sesalcev
1.1. več dlak, dlake
. magnetna kovina srebrno bele barve, kemijski element
. kronična vnetna bolezen dihalnih poti, za katero so značilni piskanje, občutek dušenja, tiščanja v prsih in kašelj
1. pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi
. vnetje nosne sluznice z močnim vodenim izcedkom
. kronična vnetna bolezen dihalnih poti, za katero so značilni piskanje, občutek dušenja, tiščanja v prsih in kašelj
anonímen anonímna anonímnopridevnik[anonímən]
1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
1.1.v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je njegov avtor, imetnik, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
1.2.v nekaterih zvezah v obliki anonimni pri uporabi, delovanju, izvajanju katerega so osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
1.3.v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se, navadno zaradi velikega števila udeleženih, ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani ali so manj relevantni
STALNE ZVEZE: anonimni alkoholiki ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.anonym, frc.anonyme, in lat.anōnymus iz gr.anṓnymos‛brez imena’, iz gr.a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ónyma‛ime’ - več ...
arašíd arašídasamostalnik moškega spola[arašít arašída]
1. navadno v množini kulturna rastlina z rumenimi cvetovi in podzemnimi plodovi s podolgovatimi zrni v kratkih trdih strokih; primerjaj lat.Arachis hypogaea; SINONIMI: kikiriki
1.1.navadno v množini zrna te rastline kot hrana, jed; SINONIMI: kikiriki
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek frc.arachide in nlat.arachidna iz gr.arákhidna‛lečasti grahor’ - več ...
1. pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi
1. ki ima alergijo, kaže znake alergije
ástma ástmesamostalnik ženskega spola[ástma]
kronična vnetna bolezen dihalnih poti, za katero so značilni piskanje, občutek dušenja, tiščanja v prsih in kašelj; SINONIMI: naduha
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek lat.asthma iz gr.ãsthma, nejasnega izvora - več ...
1. ki je v zvezi z alergijo
astmátik astmátikasamostalnik moškega spola[astmátik]
kdor ima astmo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Asthmatiker iz nlat.asthmaticus, glej ↑astma
iz zoologije večja ptica pevka z rjavkastim perjem po hrbtu in manjšimi temnejšimi lisami po belkastem trebuhu; primerjaj lat.Turdus philomelos; SINONIMI: drozg
ETIMOLOGIJA: iz cikati‛čivkati’, iz onomatopeje ci, ki posnema čivkanje - več ...
crkávati crkávamnedovršni glagol[cərkávati]
1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalnocrkovati
1.1.neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalnocrkovati
2. neformalno prihajati v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalnocrkovati
3. neformalno, navadno slabšalno živeti v pomanjkanju zlasti materialnih dobrin; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalnocrkovati
3.1.neformalno biti v slabem, neželenem stanju zaradi neugodnih vplivov ali negativnega občutja; SINONIMI: neformalnocrkovati
1. neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalnokrepniti, slabšalnoškripniti
1.1.neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalnokrepniti, slabšalnoškripniti
2. neformalno priti v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalnokrepniti, ekspresivnoškripniti
1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom
crkováti crkújemnedovršni glagol[cərkováti]
1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalnocrkavati
1.1.neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalnocrkavati
2. neformalno prihajati v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalnocrkavati
3. neformalno, navadno slabšalno živeti v pomanjkanju zlasti materialnih dobrin; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalnocrkavati
3.1.neformalno biti v slabem, neželenem stanju zaradi neugodnih vplivov ali negativnega občutja; SINONIMI: neformalnocrkavati
1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
1.1.v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
1.2.v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku
4.1.v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku
5.1.v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
5.2.v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku
6.1.v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku
9.1.v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
9.2.v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
9.3.v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju
II.
1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus.da < pslov.*da < ide.*doh2- iz ide.*de-, *do-‛ta’, iz česar je še lat.dōnec‛dokler’, nem.zu‛k, pri, do’, angl.to - več ...
depresíja depresíjesamostalnik ženskega spola[depresíja]
1. duševna motnja, za katero so značilni dolgotrajna izrazita potrtost, otopelost, nizko samovrednotenje, pomanjkanje notranjih spodbud
3. iz geografije del kopnega, ki leži nižje od morske gladine
4. iz ekonomije obdobje večjega in dalj časa trajajočega upadanja gospodarske aktivnosti, ki nastopi po krizi
5. iz meteorologije območje nizkega zračnega tlaka
STALNE ZVEZE: manična depresija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Depression, frc.dépression iz lat.depressiō‛tlačenje, pogrezanje, potopitev’ iz dēprimere‛tlačiti, pogrezati, potopiti’ - več ...
4. kot samostalnik v obliki depresivni, depresivna kdor ima depresijo 1.; SINONIMI: manj formalnodepresivec
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.depressiv iz frc.dépressif, glej ↑depresija
1. duševna motnja, za katero so značilni dolgotrajna izrazita potrtost, otopelost, nizko samovrednotenje, pomanjkanje notranjih spodbud
1. duševna motnja, za katero so značilni dolgotrajna izrazita potrtost, otopelost, nizko samovrednotenje, pomanjkanje notranjih spodbud
1. duševna motnja, za katero so značilni dolgotrajna izrazita potrtost, otopelost, nizko samovrednotenje, pomanjkanje notranjih spodbud
detektírati detektíramdovršni in nedovršni glagol[detektírati]
ugotoviti prisotnost, obstoj česa
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.detektieren in angl.detect iz lat.dētēctus‛odkrit, razkrit’, glej ↑detektiv
dežník dežníkasamostalnik moškega spola[dežník]in[dəžník]
1. priprava z zložljivim nepremočljivim platnom in ročajem za zaščito pred padavinami; SINONIMI: neformalnomarela
2. užitna goba z večjim klobukom z rebrasto trosovnico in obročkom na tankem betu; primerjaj lat.Macrolepiota procera; SINONIMI: dežnikarica, neformalnomarela, iz biologijeorjaški dežnik
1. strupena kača sive barve z verigi podobnim vzorcem po hrbtu
2. živorodna strupena kača s trikotno glavo, dolgimi gibljivimi strupniki in grebenastimi luskami
glíva glívesamostalnik ženskega spola[glíva]
1. organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat.Fungi; SINONIMI: goba
1.1. nadzemni, vidni del tega organizma, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: goba
STALNE ZVEZE: lesna gliva ETIMOLOGIJA: = hrv., srb.gljȉva, nar.rus.glíva‛vrsta hruške’, češ.hlíva‛drevesna goba’ < pslov.*gliva‛goba’, prvotno ‛sluzasta’, kot litov.gléivės‛sluz’ iz ide. korena *glei̯H-‛mazati, lepiti se, biti gladek ali lepljiv’ - več ...
glodálec glodálca; inglodávecsamostalnik moškega spola[glodáləc glodáu̯ca]tudi[glodáləc glodálca]
sesalec s štirimi podaljšanimi sekalci, ki jih mora zaradi stalne rasti nenehno obrabljati; primerjaj lat.Rodentia
nizka grmičasta zdravilna rastlina z majhnimi rdečimi plodovi in usnjatimi listi ali del te rastline; primerjaj lat.Arctostaphylos uva-ursi; SINONIMI: iz botanikevednozeleni gornik
4. ponovljeno uporablja se, ko Božiček govori z ljudmi ali ko ga kdo posnema
5. kot samostalnik, ponovljeno glas pri glasnem smejanju, krohotanju
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glas pri smejanju, zlasti moškem, tako kot npr. rus.ho, nem.ho, angl.ho; v 4. pomenu prevzeta iz amer. angl.ho
inhalírati inhalíramnedovršni in dovršni glagol[inhalírati]
1. vnašati, zajemati vodne hlape, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala
2. vnašati, zajemati kaj v pljuča, zlasti dim pri kajenju
3. ekspresivno s čutili intenzivno sprejemati, izkušati
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.inhalieren iz lat.inhālāre, iz in‛v’ + hālāre‛dihati’ - več ...
invalídnost invalídnostisamostalnik ženskega spola[invalídnost]
1. stanje, ko ima kdo dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi
2. ekspresivno lastnost koga, da je manj sposoben, nesposoben za kaj
4.1.ekspresivno ki slabše opravlja kako funkcijo, nalogo ali ne deluje; SINONIMI: ekspresivnoinvaliden
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz furl.ètic, it.etico < lat.hecticus, to pa iz gr.hektikós‛stalen, trajen, ki ne poneha (o vročini ali mrzlici)’ iz héksis‛stanje’ - več ...
nalezljiva bakterijska bolezen, pri kateri se v tkivih, zlasti pljučih, pojavljajo krogličaste vnetne tvorbe
nalezljiva bakterijska bolezen, pri kateri se v tkivih, zlasti pljučih, pojavljajo krogličaste vnetne tvorbe
nalezljiva bakterijska bolezen, pri kateri se v tkivih, zlasti pljučih, pojavljajo krogličaste vnetne tvorbe
jèžešmedmet[jèžəš]
1. izraža, da je govorec vznemirjen, pretresen, zaskrbljen
1.1. izraža, da je govorec pod vplivom določenega občutja, zlasti veselja, navdušenja
1.2. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem.Jes(s)es (Maria)‛Jezus (Marija)’ - več ...
káča káčesamostalnik ženskega spola[káča]
1. plazilec brez nog in z dolgim valjastim telesom; primerjaj lat.Serpentes
3. iz zoologije členonožec z daljšim valjastim telesom in večjim številom parnih nožic, ki živi zlasti na vlažnih tleh in se v nevarnosti lahko zvije v kroglico; primerjaj lat.Diplopoda
2. v obliki katarzičen, ekspresivno ki sproži, povzroči notranjo preobrazbo, sprostitev čustvene napetosti ob globokem doživetju, pretresljivem dogajanju, dogodku
2.1.v obliki katarzičen, ekspresivno ki kaže, izraža notranjo preobrazbo, sprostitev čustvene napetosti ob globokem doživetju, pretresljivem dogajanju, dogodku
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem.katharsisch, glej ↑katarza
1. notranje očiščenje, sprostitev čustvene napetosti kot odziv na pretresljivo, tragično dogajanje, dogodek v umetniškem delu, zlasti tragediji
1. ki ima izkušnje, znanje z najrazličnejših področij, podprto z razumevanjem, sprejemanjem raznolikih kultur, nazorov, narodnosti; SINONIMI: kozmopolitski
1. priprava za čiščenje, pri kateri so navadno v leseno, plastično osnovo vstavljeni šopi ščetin, žice
1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom
kúnec kúncasamostalnik moškega spola[kúnəc]
1. zajcu podoben sesalec s krajšimi uhlji in krajšimi zadnjimi nogami, ki koplje rove, navadno udomačen; primerjaj lat.Oryctolagus cuniculus; SINONIMI: zajec
FRAZEOLOGIJA: poskusni kunec ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto prek bav. nem.Küniglein, srvnem.kuniglīn, küniclīn iz lat.cunīculus‛kunec, zajec’, domnevno iz iber. - več ...
kúščar kúščarjasamostalnik moškega spola[kúščar]
plazilec z daljšim repom in navadno štirimi nogami; primerjaj lat.Lacertilia; SINONIMI: iz zoologijekuščarica
ETIMOLOGIJA: = star.hrv.kušćar, verjetno sorodno s hrv., srb.gȕšter < pslov.*guščerъ - več ...
1. plazilec brez nog in z dolgim valjastim telesom
1. ki je v stanju, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več
1. oglašati se z visokimi, zateglimi glasovi, značilnimi za mačko
2. oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva
1. manjši glodalec s koničastim gobcem, zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom
1. domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
1. domača ptica s kratkim vratom in krepkim trupom
1. večji glodalec z dolgim golim repom
1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče
1.1. samec te živali
1. maček, zlasti večji
meníngoencefalítis meníngoencefalítisasamostalnik moškega spola[meníngoencefalítis]
iz medicine vnetje možganske mrene in možganov
STALNE ZVEZE: klopni meningoencefalitis ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat.meningoencephalitis, iz lat.mēninga‛možganska ovojnica’, prevzeto iz gr.mē̃ninks‛koža, membrana’ + ↑encefalitis
meningokók meningokókasamostalnik moškega spola[meningokók]
iz medicine bakterija, ki se nahaja v sluznici dihal in zlasti pri mlajših otrocih in mladostnikih povzroča meningitis, sepso; primerjaj lat.Neisseria meningitidis
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat.meningococcus, iz lat.mēninga‛možganska ovojnica’, prevzeto iz gr.mē̃ninks‛koža, membrana’ + ↑kok
miši podoben sesalec s členastimi kožnatimi krili, ki podnevi spi pritrjen na strop, vejo z glavo navzdol
miši podoben sesalec s členastimi kožnatimi krili, ki podnevi spi pritrjen na strop, vejo z glavo navzdol
miši podoben sesalec s členastimi kožnatimi krili, ki podnevi spi pritrjen na strop, vejo z glavo navzdol
miši podoben sesalec s členastimi kožnatimi krili, ki podnevi spi pritrjen na strop, vejo z glavo navzdol
niacín niacínasamostalnik moškega spola[nijacín]
iz biologije, iz farmacije vitamin skupine B, ki se pojavlja zlasti v drobovini, mesu, manj obdelanih žitaricah in pozitivno vpliva na celično presnovo, tvorbo in delovanje beljakovinskih celičnih struktur; SINONIMI: iz biologije, iz farmacijevitamin B3
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl.niacin, okrajšano iz ni(cotinic) ac(id)‛nikotinska kislina’ + ↑(vitam)in
očístiti očístimdovršni glagol[očístiti]
1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počistiti
1.1.v obliki očistiti se postati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.2. odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil
1.3. odstraniti umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
1.4. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počistiti
1.5.v obliki očistiti se postati prost česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega
pelerína pelerínesamostalnik ženskega spola[pelerína]
1. vrhnje oblačilo, navadno gumijasto, za zaščito pred dežjem
2. vrhnje oblačilo brez rokavov, zlasti žensko, ki se ogrne okrog zgornjega dela telesa
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Pelerine iz frc.pèlerine‛pelerina’, prvotno ‛romarska, popotna obleka (z velikim ovratnikom)’, iz pèlerin‛romar, popotnik’ < lat.peregrīnus‛tujec, romar’ - več ...
1. priprava z zložljivim nepremočljivim platnom in ročajem za zaščito pred padavinami
pès psàsamostalnik moškega spola[pə̀s]
1. domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
pikapolónica pikapolónicesamostalnik ženskega spola[pikapolónica]
1. hrošč polkrožne oblike s sedmimi črnimi pikami na rdečih sprednjih krilih; primerjaj lat.Coccinella septempunctata; SINONIMI: polonica
2. hrošč polkrožne oblike, navadno s pikami na sprednjih krilih, ki se prehranjuje z žuželkami, ki zajedajo na rastlinah; primerjaj lat.Coccinellidae; SINONIMI: iz zoologijepolonica
3. podoba, predmet, ki predstavlja hrošča polkrožne oblike s sedmimi črnimi pikami na rdečih sprednjih krilih
ETIMOLOGIJA: ↑pika + polonica nejasnega izvora, morda prvotno otroška beseda - več ...
plaménec plaméncasamostalnik moškega spola[plaménəc]
iz zoologije vodna ptica z belo rožnatim perjem, dolgimi nogami in vratom ter velikim ukrivljenim kljunom; primerjaj lat.Phoenicopteridae; SINONIMI: flamingo
ETIMOLOGIJA: ↑plamen
plítek plítka plítkopridevnik[plítək]
1. v nekaterih zvezah v obliki plitki ki ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitev
1.1. ki ne sega globoko, zajema le manjše področje pod površino; SINONIMI: plitev
3. ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitev
4. v obliki plitki ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitev
5. ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivnoplitev
5.1.ekspresivno ki kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivnoplitev
5.2.ekspresivno ki se ne pojavlja v visoki, zadostni stopnji; SINONIMI: ekspresivnoplitev
5.3.ekspresivno ki je vsebinsko prazen, nezadosten; SINONIMI: ekspresivnoplitev
STALNE ZVEZE: plitki relief FRAZEOLOGIJA: plitek žep, s plitkim žepom ETIMOLOGIJA: = cslov.plytъkъ, hrv., srb.plítak, češ.plytký < pslov.*plytъ(kъ) iz *plyti‛teči’, prvotni pomen je verjetno *‛tekoč’ - več ...
4. ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitek
5. v obliki plitvi ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitek
6. ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivnoplitek
6.1.ekspresivno ki kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivnoplitek
6.2.ekspresivno ki se ne pojavlja v visoki, zadostni stopnji; SINONIMI: ekspresivnoplitek
6.3.ekspresivno ki je vsebinsko prazen, nezadosten; SINONIMI: ekspresivnoplitek
. dvignjena tlakovana, asfaltirana površina ob vozišču, namenjena zlasti za pešce
podgána podgánesamostalnik ženskega spola[podgána]
1. večji glodalec z dolgim golim repom; primerjaj lat.Rattus
2. slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalnoprase, neformalno, slabšalnoprasec, neformalno, slabšalnoprasica, slabšalnoprašič, slabšalnopujs
3. znamenje kitajskega horoskopa med prašičem in bivolom
1. v nekaterih zvezah v obliki polnoletni ki dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti
1.1. ki ga sestavljajo, tvorijo tisti, ki dosegajo zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in imajo zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti
1.2.ekspresivno pri katerem je od začetka obstoja preteklo že več časa, navadno vsaj 18 let
2. kot samostalnik v obliki polnoletni, polnoletna kdor dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti; SINONIMI: polnoletnik
ETIMOLOGIJA: iz polna leta
prádédek prádédkasamostalnik moškega spola[prádédək]
slavolók slavolókasamostalnik moškega spola[slavolók]
1. velik kamnit spomenik v obliki loka na stebrih, z enim ali več prehodi, okrašen z reliefi, napisi
2. dva manjša mlaja, ki ju prečno povezuje napis, postavljena v čast koga
3. iz arhitekture lok, ki v cerkvi ločuje prezbiterij od ladje
ETIMOLOGIJA: po zgledu nem.Triumphbogen iz ↑slava + ↑lok
solstícij solstícijasamostalnik moškega spola[solstíci]
čas najnižje ali najvišje letne lege sonca na nebu
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem.Solstitium) iz lat.sōlstitium, iz sōl‛sonce’ + tvorjenka od sistere‛stati’, prvotno ‛stanje sonca (pri miru)’
stafilokók stafilokókasamostalnik moškega spola[stafilokók]
iz medicine bakterija, ki se nahaja v sluznicah, na koži, v prebavilih in lahko povzroča manjša vnetja, redkeje pljučnico; primerjaj lat.Staphylococcus
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat.staphylococcus, iz gr.staphylḗ‛grozd’ + coccus‛kok, bakterija v obliki kroglice’, prevzeto iz gr.kókkos‛jagoda’
. bakterija, ki se nahaja v sluznici dihal, v blatu sesalcev in ob zmanjšani telesni odpornosti povzroča vnetje žrela, prebavne motnje
1.3.ekspresivno kdor lahko komu, zlasti sorodniku, prijatelju, zaradi svojega vplivnega položaja pomaga pridobiti službo, delo, privilegije, navadno v nasprotju z ustaljenimi postopki
STALNE ZVEZE: beli topol, črni topol ETIMOLOGIJA: = cslov.topolь, hrv., srb.topòla, rus.tópolь, češ.topol < pslov.*topolь, morda prevzeto iz neke roman. predloge iz lat.pōpulus‛topol’ - več ...
tragédija tragédijesamostalnik ženskega spola[tragédija]
1. drama, v kateri glavni junak zaradi neobvladljivih okoliščin, v spopadu z močnejšimi silami propade, je poražen; SINONIMI: žaloigra
2. ekspresivno dogajanje, dogodek, ki zaradi trpljenja vzbuja močne občutke žalosti, pretresenosti, sočutja; SINONIMI: ekspresivnožaloigra
STALNE ZVEZE: moderna tragedija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem.Tragödie in) lat.tragoedia iz gr.tragōidía iz tragōidós‛traged, igralec tragedije’ iz trágos‛kozel’ + tvorjenka od ōidḗ‛pesem’ - več ...
trágika trágikesamostalnik ženskega spola[trágika]
kar zaradi trpljenja vzbuja močne občutke žalosti, pretresenosti, sočutja, ima hude, nepopravljive posledice
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem.Tragik, glej ↑tragični
tuberkulóza tuberkulózesamostalnik ženskega spola[tuberkulóza]
nalezljiva bakterijska bolezen, pri kateri se v tkivih, zlasti pljučih, pojavljajo krogličaste vnetne tvorbe; SINONIMI: jetika
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz novolat.tuberculosis, iz lat.tūberculum‛majhna grba, tvor’, iz tūber‛grba, oteklina, tvor’, sorodno s tumēre‛otekati’, zaradi vozličastih izrastkov celic, ki se pojavijo na obolelem tkivu - več ...
1. ki je v zvezi z govedom ali gojenjem goveda
1.2. ki se pojavlja pri govedu, prizadene govedo
. nalezljiva virusna bolezen, ki jo povzroča virus HIV in za katero je značilna slabitev imunskega sistema
vampírka vampírkesamostalnik ženskega spola[vampírka]
bajeslovno bitje ženskega spola, navadno z dolgima podočnikoma, ki ponoči vstaja iz groba in hodi pit kri živim bitjem, zlasti človeku
FRAZEOLOGIJA: završati kje kot v panju ETIMOLOGIJA: verjetno < pslov.*vъršati, dalje sorodno z litov.ur̃sti, ur̃šti‛godrnjati, negodovati, renčati’, iz onomatopeje urs, ki posnema neprijazne človeške ali naravne glasove - več ...