bíseksuálnost -i
ž med. spolna nagnjenost do oseb moškega in ženskega spola
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
človéštvo -a
s vsi ljudje na svetu kot celotaSINONIMI:
zastar. človečanstvo,
knj.izroč. človeški rod,
knj.izroč. človeški svet,
star. človeški zarod,
knj.izroč. človeško občestvo
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
čúdo1 -a
s1.
nenavaden, izreden dogodek ali naključjeSINONIMI:
ekspr. čudež1,
ekspr. čudo prečudno 2.
nenavadno, fantastično bitje ali stvar
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
čudovít -a -o
prid.1.
ki zaradi nenavadne, izredne lepote vzbuja občudovanjeSINONIMI:
knj.izroč. bajen,
knj.izroč. čaroben,
zastar. čarokrasen,
zastar. čudapoln,
knj.izroč. čudesen,
zastar. diven,
zastar. divoten,
ekspr. fantastičen,
ekspr. kolosalen,
ekspr. kraljevski,
knj.izroč. magičen,
ekspr. nezemeljski,
ekspr. nezemski,
ekspr. pravljičen,
ekspr. prečudežen,
ekspr. prečudovit,
ekspr. prekrasen,
ekspr. rajski,
ekspr. vilinski 2.
ekspr. ki ima izredne pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu in v odnosu do ljudi
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
dobronaméren -rna -o
prid. ki ima dobre, poštene namene
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
dohitévati -am
nedov.koga s hitrejšim premikanjem prihajati do koga, ki gre spredaj
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
gnêsti se gnêtem se
nedov. stati ali s težavo se premikati v množici ljudi
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
govoríti -ím
nedov.1.
komu kaj o čem izražajoč misli z oblikovanjem besed, stavkov z govorilnimi organi delati, da kdo kaj izve, se s čim seznaniSINONIMI:
slabš. bebljati,
slabš. besedičiti,
knj.izroč. besediti,
knj.izroč. besedovati,
slabš. blebetati,
slabš. blekati,
slabš. blesti,
slabš. brenkati,
slabš. bubljati,
slabš. cmevkati,
slabš. čeljustati,
ekspr. čenčati,
slabš. česnati,
ekspr. čivkati,
slabš. čvekati,
slabš. devetkati,
slabš. gagati,
slabš. gobcati,
slabš. gobezdati,
slabš. gofljati,
zastar. golčati,
slabš. govoričiti,
zastar. izgovarjati,
zastar. izrazovati se,
star. izrekati,
slabš. jezikati,
slabš. klatiti,
ekspr. klepetati,
slabš. klestiti,
slabš. klobasariti,
slabš. klobasati,
slabš. klobuštrati,
slabš. klopotati,
slabš. kokodajsati,
slabš. kokodajskati,
slabš. kokodakati,
slabš. kolcati,
slabš. krakati,
slabš. kvakati,
star. kvantati,
slabš. kvasati,
slabš. kvasiti1,
slabš. lajati,
zastar. lepetati,
ekspr. lopotati,
nar. marnjati,
slabš. meketati,
slabš. mlatiti,
slabš. mleti2,
ekspr. omenjati,
slabš. otepati,
ekspr. peti1,
ekspr. praviti,
ekspr. prepevati,
nar. prezati,
zastar. pričati,
sleng. prijavljati,
ekspr. pripovedovati,
ekspr. rabiti jezik,
ekspr. razkladati,
ekspr. razpletati,
ekspr. razpredati,
slabš. regljati,
star. rekati,
slabš. rezgetati,
ekspr. robiti,
ekspr. ropotati,
pog. slišati,
ekspr. sukati jezik,
ekspr. šušljati,
ekspr. trditi1,
slabš. trobentati,
slabš. trobezljati,
slabš. tvesti,
star. uganjevati,
ekspr. ugibati,
ekspr. uporabljati jezik,
ekspr. utrinjati,
star. zlagati besede,
slabš. žlobudrati 2.
s prislovnim določilom,
prakt. sp. neposredno podajati v javnosti sestavek o kaki stvariSINONIMI:
pog. biti govornik,
neknj. pog. držati govor,
slabš. govorančiti,
pog. imeti govor,
ekspr. imeti govoranco 3.
kaj znati, obvladati jezik, zlasti v govorjeni obliki 4.
s kom ekspr. biti s kom v normalnih odnosih GLEJ ŠE SINONIM: dopovedovati,
kazati,
kritizirati,
obravnavati,
pogovarjati se,
praviti,
praviti,
pravitiGLEJ ŠE: molčati,
jezen2,
molčati,
obrekovati,
okolišiti,
okolišiti
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
izráziti2 -im
dov.kaj z besedami, kretnjami posredovati drugim svoje misli, čustva, razpoloženjaSINONIMI:
publ. dati izraz čemu,
knj.izroč. izpovedati,
knj.izroč. izpričati,
knj.izroč. izživeti,
knj.izroč. manifestirati,
knj.izroč. odgrniti,
ekspr. odkriti2,
zastar. poočititi,
pog. povedati,
pog. praviti,
ekspr. razkriti,
pog. reči
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
kapljáti -ám
nedov.2.
ekspr. v presledkih, drug za drugim prihajati
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
ki ozir. zaim.1.
v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki prilastkovno določa osebo ali stvar v nadrednem stavku 2.
v vezniški rabi za dopolnjevanje, opredeljevanje vsebine nadrednega stavka
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
konjíček -čka
m dejavnost, ki jo kdo z veseljem opravlja v prostem času
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
kričé nač. prisl. izraža, da dejanje poteka s kričanjem, vpitjem
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
ljubíti se ljúbim se
nedov. izraža, da osebe, imenovane v osebku, vzajemno čutijo močno čustvo naklonjenosti druga do druge
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
ljudjé ljudí
m mn. več ljudi kot celota, skupnost
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
mlájši1 -ih
m mn.,
mn. v sin. nizu ljudje v prvem obdobju življenja, zlasti med štirinajstim in petindvajsetim letom, kot skupnostSINONIMI:
mladi ljudje,
mlajši ljudje,
mladi1,
ekspr. mlada kri,
zastar. mladezen,
ekspr. mladež,
ekspr. mladina,
ekspr. mladi rod,
ekspr. mladi svet,
ekspr. mlado,
star. mlado ljudstvo,
star. mlajši ljud,
ekspr. mlajši rod,
slabš. mularija,
zastar. omladina,
slabš. smrkovje
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
mravljínčje nač. prisl. izraža, da je dejanje, stanje, lastnost določena s podobnostjo česa pri mravljah, mravljincih
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
nájti nájdem
dov.1.
kaj nehote, navadno nepričakovano priti do česa 2.
koga s povpraševanjem, poizvedovanjem biti uspešen v ugotavljanju, kje kdo je 3.
kaj izraža, da je kaj kje na razpolago; izraža uspešnost v prizadevanju, da se to dobi
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
naraščáj -a
m mladi ljudje, ki se pripravljajo za določeno dejavnost, poklic
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
narázen prisl.1.
nač. prisl. izraža, da se kaj nahaja, obstaja med seboj ločeno 2.
smer. prostor.prisl. izraža medsebojno ločenost usmerjenosti dejanja GLEJ ŠE: skupaj,
ločiti se,
propadati,
razdvajati,
razdvojiti,
razmakniti,
razmakniti se,
razmakniti se,
razmikati se,
razmikati se,
razstavljati,
razstavljati,
raztegovati se,
razvezati se,
rediti se,
stopati,
stopiti2,
živeti
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
nèvérni2 -a -o
prid. ki nima vere, verskega prepričanja
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
občínstvo -a
s ljudje, ki se udeležijo kake predstave, prireditve
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
obnoríti -ím
dov.koga ekspr. narediti, povzročiti, da kdo nespametno, nerazsodno ravna
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
obrèd -éda
m versko dejanje v predpisani, ustaljeni obliki; slovesno dejanje v predpisani, ustaljeni obliki sploh
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: slavnostni obred
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
obrekováti -újem
nedov.koga dajati o kom neresnične, zlonamerne izjave, s katerimi se jemlje komu ugledSINONIMI:
ekspr. črniti,
knj.izroč. grditi,
ekspr. grdo govoriti o kom,
neknj. pog. imeti v paci,
vulg. iztegati jezike,
vulg. iztegovati jezike,
pog. jezikati,
knj.izroč. klevetati,
ekspr. metati blato na koga,
redk. natolcevati,
pog. nositi po zobeh,
ekspr. obirati,
ekspr. objedati,
ekspr. obmetavati z blatom,
nar. ogovarjati,
ekspr. ogrizovati,
slabš. opletati z jezikom,
evfem. opravljati2,
slabš. ožirati,
ekspr. polivati z gnojnico,
ekspr. širiti klevete o kom,
ekspr. zlivati gnojnico na koga/po kom
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
obséden -a -o
povdk.od česa/s čim izraža, da se pri kom pojavlja nadležna misel, predstava, ki je ne more odpraviti
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
od gnúsa vzročn. prisl. zv. izraža, da je vzrok dejanja, stanja občutek gnusa
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
odmaševáti -újem
dov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
odseljevánje -a
s dogajanje, pri katerem ljudje zapuščajo svoja bivališča
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
ogreválnica -e
ž nekdaj prostor, v katerega se hodijo ljudje gret
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
okúšati -am
nedov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
onemévati -am
nedov. doživljati veliko presenečenje, začudenje
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
ôni2 -a -o
kaz. zaim. izraža, da je oseba ali stvar od govorečega oddaljena, odmaknjena, odvrnjena
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
podóben1 -bna -o
prid. ki se ujema med seboj po nekaterih (bistvenih) lastnostih
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
poljúdni -a -o
prid. ki je podan tako, da ga lahko razumejo tudi preprosti, manj izobraženi ljudje
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
poljúdnost -i
ž dejstvo, da je kaj podano tako, da lahko razumejo tudi preprosti, manj izobraženi ljudje
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
pomlajeváti -újem
nedov.2.
koga delati, da dobi kdo mladi, mladostni videz 3.
kaj delati, da sestavljajo kako skupino ljudi (tudi) mlajši ljudje, kako skupino rastlin (tudi) nove, mlade rastline
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
povpréčen -čna -o
prid. ki ne presega večine istovrstnega glede lastnosti, kakovosti; ki ne presega večine glede izpolnjevanja dolžnosti, pričakovanj, zahtev
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
prenêsti -em
dov. in nedov.1.
kaj s prislovnim določilom z nošenjem narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto 2.
kaj kam narediti, da kaj nastopa kje drugje, v drugačni obliki
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
prerokoválka -e
ž ženska, ki vnaprej pripoveduje potek, pojavitev česa
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
preseljevánje -a
s
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
preseljeváti se -újem se
nedov. spreminjati bivališče, zlasti množično
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
presít -a -o
prid. ekspr. ki uživa pretirano izobilje hrane
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
prihájati -am
nedov.1.
premikajoč se v določeno smer začenjati biti na kraju bližje komu 2.
s premikanjem večkrat začeti biti na določenem mestu 3.
pri širjenju, napredovanju nahajati se kje, do kodSINONIMI:
knj.izroč. dospevati,
ekspr. dotekati,
ekspr. lesti,
zastar. pahati,
knj.izroč. plati,
ekspr. plaziti se,
ekspr. presti se,
ekspr. pritakati,
ekspr. stopati1,
ekspr. točiti se1,
ekspr. ulivati se,
ekspr. valoveti,
star. vejati,
ekspr. veti,
ekspr. viti se,
ekspr. vstopati 4.
do česa ostajati uspešen v prizadevanju, da se lahko s čim razpolaga
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
priseljevánje -a
s proces, v katerem ljudje množično prihajajo živet, prebivat kam
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
pritískati -am
nedov.1.
kaj delati, da je kaj tesno na drugem, ob drugem 2.
s prislovnim določilom,
ekspr. prizadevati si kljub oviram, odporu iti, priti kam 3.
na koga ekspr. z besedami, ravnanjem izražati zahtevo, da kdo kaj naredi, pove
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
ráj1 -a
m1.
v nekaterih religijah kraj popolnega veselja, ugodja, kamor pridejo za nagrado pravični, dobri ljudje po smrti 2.
po Bibliji kraj na zemlji, kjer sta živela Adam in EvaSINONIMI:
rajski vrt,
knj.izroč. eden1,
knj.izroč. edenski vrt,
knj.izroč. paradiž
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
razbegávati se -am se
nedov. knj.izroč. bežati na več strani
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
razkápati se -am se
dov. ekspr. v presledkih, drug za drugim oditi
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
rázni -a -o
prid.,
ob samostalniku v množini izraža večje število nedoločenih oseb ali stvari iz določene vrste
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
raznovŕstni -a -o
prid. ki se nanaša na skupino dveh ali večjega števila nedoločenih oseb ali stvari različnih vrstSINONIMI:
razni,
knj.izroč. mnogolični,
knj.izroč. mnogoobrazni,
knj.izroč. mnogovrstni,
knj.izroč. multipli,
knj.izroč. polimorfni,
pog. različni,
knj.izroč. raznolični,
knj.izroč. raznoliki,
knj.izroč. raznoobrazni,
publ. raznorazni,
knj.izroč. raznorodni,
knj.izroč. raznostrani,
knj.izroč. raznoteri,
knj.izroč. vsevrstni,
ekspr. vsi mogoči
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
rázred -éda
m1.
stopnja, organizacijska enota izobraževanja v osnovnih in srednjih šolah 2.
soc. ljudje, ki imajo enak odnos do proizvajalnih sredstev in enak delež pri bogastvu družbe 3.
s prilastkom kar ima v okviru kake razvrstitve enake, podobne značilnosti 4.
biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od debla
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
redár -ja
m1.
kdor skrbi za red, disciplino, zlasti na kaki prireditvi 2.
kdor poklicno skrbi za red, varnost v kakem okolju
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
révščina1 -e
ž1.
stanje, za katero je značilno veliko pomanjkanje materialnih dobrin; stanje, za katero je značilno veliko pomanjkanje dobrine, značilnosti, imenovane v prilastkuSINONIMI:
beda,
pomanjkanje,
siromaščina,
siromaštvo,
ekspr. beraštvo,
star. edinščina,
pog. mizerija,
pog. mizernost,
ekspr. proletarstvo,
star. reva,
star. siromačija,
star. siroščina,
zastar. siroštvo,
star. sirotina,
knj.izroč. uboščina,
knj.izroč. uboštvo 2.
ekspr. revni ljudje kot celota
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
sédati -am
nedov. nameščati se, spravljati se v tak položaj, da je teža telesa pretežno na zadnjici
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
slòj slôja
m osebe, ljudje, povezani glede na socialni izvor, položaj v družbiSINONIMI:
družbeni sloj,
družbena plast,
socialni sloj,
socialna plast,
plast3,
publ. socialna kategorija,
star. socialni stan,
soc. stratum
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
smejáti se smêjem se
nedov. z izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, in glasovi kazati zlasti veselje, srečo
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
sódrga -e
ž slabš. ničvredni ljudje; neosveščeni, nekulturni ljudjeSINONIMI:
zastar. bagaža,
neknj. pog. banda,
zastar. brozga,
slabš. drhal,
slabš. fakinaža,
slabš. golazen,
slabš. kanalja,
knj.izroč. mob,
zastar. pakaža,
star. plaža2,
slabš. smetje,
star. smotlaka,
slabš. snet,
slabš. svojat,
zastar. svojta,
slabš. ulica,
nar. žlot,
nar. žlota1
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
spodrsávati -am
nedov. pri premikanju po gladki, spolzki podlagi prihajati v nevarnost padca
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
sprijaznjeváti se -újem se
nedov.s čim prenehavati imeti odklonilni odnos do česa neprijetnega, neugodnega zaradi prepričanja, da se stvar ne da spremeniti
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
starêjši1 -ih
m mn.,
mn. v sin. nizu ljudje, ki imajo razmeroma veliko let, kot skupnost
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
stvár -í
ž1.
kar je, obstaja in se pojmuje kot enota 2.
kar je, obstaja, se dogaja in česar ni potrebno, mogoče natančneje imenovati 3.
s prilastkom,
ekspr. kar je končni, najvišji cilj določenega prizadevanja
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
svét1 -á
m1.
celota vsega, kar biva, obstaja 2.
Zemlja z vsem, kar obstaja na njej 3.
s prilastkom del zemeljske površine glede na oblikovanost, poraslost, urejenost, umeščenost, lastništvo 4.
s prilastkom,
ekspr. celota bitij, stvari, pojavov, kot jo izraža prilastek 5.
s prilastkom,
ekspr. ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi, dejavnost, družbeni položaj GLEJ ŠE SINONIM: javnost,
ljudje,
področje,
tujina,
zemljiščeGLEJ ŠE: umreti,
umreti,
umoriti,
umirati,
roditi se,
roditi se,
roditi se,
povsod,
potovati,
potovati,
potovati,
potovati,
pokopati,
odpraviti,
nikakor,
nikakor,
mrtev2,
ljubiti,
vsi,
vsi,
višavje,
ustreliti,
usmrtiti,
umreti,
umreti,
umreti,
umreti,
umoriti,
umoriti,
trdina,
sredogorje,
sredogorje,
rojevati se,
rojevati,
roditi se,
roditi se,
roditi se,
roditi se,
roditi,
razvedeti se,
razvedeti se,
razvedeti se,
razvedeti se,
razvedeti se,
podzemlje,
podzemlje,
podzemlje,
onstranstvo,
onstranstvo,
onstranstvo,
onstranstvo,
onstranstvo,
od zdavnaj,
notranjost,
notranjost,
notranjost,
nižina,
nižina,
nikakor,
nikakor,
močvirje,
močvirje,
mlajši1,
miselnost,
kras2,
kopno2,
človeštvo,
umirati
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
umírati -am
nedov. približevati se prenehanju življenja, življenjskih procesovSINONIMI:
ekspr. biti v agoniji,
evfem. biti v zadnjih dihljajih,
evfem. biti v zadnjih zdihljajih,
ekspr. boriti se s smrtjo,
ekspr. cepati2,
nizk. crkati,
nizk. crkavati,
ekspr. dogorevati,
knj.izroč. gasniti,
knj.izroč. giniti2,
evfem. iti svojemu koncu naproti,
pog. jemati konec,
nizk. krepavati,
ekspr. ležati na smrtni postelji,
evfem. ležati v poslednjih vzdihljajih,
star. ločevati se s tega sveta,
knj.izroč. mreti,
star. pogibati,
ekspr. poginjati,
vznes. poslavljati se od sveta,
ekspr. ugašati
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
usípati se -am se
nedov.1.
zaradi sipkosti, drobnosti ločevati se od nagnjene ali navpične površine 2.
padati v velikih količinah 3.
ekspr. (hitro) množično prihajati
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
utemeljeváti -újem
nedov.kaj s čim navajati, imenovati kaj kot osnovo, izhodišče sklepanja, ugotovitev
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
v grúčah nač. prisl. zv. izraža, da se osebki premikajo, razmeščajo tako, da so prostorsko povezani kot skupine
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
vpíti2 vpíjem
nedov.1.
zelo glasno govoritiSINONIMI:
kričati,
ekspr. dreti se,
ekspr. grmeti,
nar. jaskati,
knj.izroč. klicati,
knj.izroč. klikati,
slabš. rjoveti,
slabš. rjuti,
slabš. tuliti,
nar. večati2,
star. vikati2,
slabš. vreščati,
slabš. zijati 2.
na koga z zelo glasnim govorjenjem izražati jezo, nejevoljo 3.
dajati močne, neartikulirane glasove
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
vsakovŕstni -a -o
prid. ki se pojavlja v velikem številu in v različnih vrstah, oblikahSINONIMI:
vsake vrste, star. vsake bire, star. vsakega kova, pog. vsake sorte
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
zamenjeváti -újem
nedov.1.
kaj za kaj delati, da na mesto česa, kar je v lasti koga, pride kaj drugega iste vrste 2.
kaj delati, da na mesto česa pride kaj drugega iste vrste 3.
kaj delati, da na mesto česa pride kaj drugega, to pa na njegovo mesto 4.
koga delati, da pri kakem opravilu, dejavnosti kdo drugi dobi, prevzame njegovo mesto, položaj 5.
koga za koga/koga s kom za koga misliti, da je drugi, kot je v resnici
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
zaúpni -a -o
prid.1.
za katerega se ne želi, da bi vedel še kdo drugi poleg osebe, kateri se zaupa, pove 2.
s katerim se smejo seznaniti le določeni ljudje
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
zaúpnost -i
ž dejstvo, da se smejo o nekaterih stvareh seznaniti le določeni ljudje
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
zbráti se zbêrem se
dov.1.
priti kam v večjem številu, navadno z določenim namenom 2.
priti v stanje, ko je osebek sposoben dalj časa misliti na določeno stvar
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
združíti se in zdrúžiti se -im se
dov.s čim/v kaj izraža, da iz dveh ali več samostojnih delov, enot nastane nova enota, celota
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: spolno se združiti
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
zgrážati se -am se
nedov. izražati, imeti zelo odklonilen odnos, zlasti z moralnega stališča
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
živéti -ím
nedov.1.
imeti sposobnost presnavljanja, rasti, razmnoževanja; biti v stanju, za katero je značilna ta sposobnost 2.
biti navzoč v stvarnosti kot živo bitje 3.
s prislovnim določilom biti, nahajati se kje kot v svojem življenjskem okolju; imeti kje bivališče, zlasti za daljši čas 4.
s prislovnim določilom imeti določeni življenjski način, določene življenjske razmere 5.
s kom izraža, da je kdo v skupnosti s kom; izraža, da ima kdo s kom spolno razmerje, navadno za daljši čas 6.
v velelniku,
ekspr. izraža slavljenje, poveličevanje; izraža navdušenje, odobravanje GLEJ ŠE SINONIM: obstajati1,
preživljati,
preživljati se,
stanovati,
ukvarjati se,
uresničevatiGLEJ ŠE: živ4,
bogat,
bogat,
bogat,
motiti se,
motiti se,
neobveščen,
pomanjkanje,
prebijati se,
srečen,
živel
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024