ljút -a -o prid., ljútejši (ȗ ū) zastar.
1. ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti; divji: zgodbe o ljutih Turkih / bojevati se z ljutim sovražnikom
// ki napada človeka; hud: ljut zmaj; ljuta zver
// zelo jezen, besen: kadar je bil ljut, so se ga vsi bali; ljut ko ris
2. silovit, divji: ljut boj; boril se je z ljutim viharjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

Število zadetkov: 1