lǫ́čən 1., -čna, adj. 1) Bogen-: en lǫ̑čni streljaj daleč, Dalm.; ločna stopinja, der Bogengrad, Cel. (Geom.); — 2) geschmeidig, biegsam, Cig., Šol., C., M.; l. les, Cig.
lǫ́čən 2., -čna, adj. 1) Trennungs-: lǫ̑čni list, der Scheidebrief, Dict., Kast.; — 2) leicht zu trennen, Burg. (Rok.).
ločljìv, -íva, adj. trennbar, Mur., Cig., Jan.; ablösbar, Cig.; — auflösbar (chem.), Cig.; — pogl. 2. ločən 2).
nelǫ́čən, -čna, adj. unbiegsam, Cig.; — prim. 1. ločen.
preklȋcanəc, -nca, m. 1) der Verwiesene, der Geächtete, C.; ločen preklicancu enako je od vse človeške druščine, Ravn.; — 2) der Verrufene, der Berüchtigte, Mur.