Ob pripravljanju tekstov za posamezne koncertne prireditve sem vedno znova v dilemi, kako zapisati dan, datum, uro, kraj prireditve v koncertni listih (naštevanje podatkov).

Kateri zapis je ustreznejši:

• koncert: torek, 6. november 2018 ob 20.00, Slovenska filharmonija

ali

• koncert: torek, 6. november 2018, ob 20.00, Slovenska filharmonija

Zanima me, kako z vidika ločil zapisovati imena zavodov in društev (oziroma stvarnih lastnih imen na splošno) s pristavkom. Primer je npr. zavod Maska, katerega polno ime vsebuje stalno (in registrirano) določilo zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost, torej Maska, zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost: (1) Če uporabimo vejico, ali je potem druga vejica obvezna kot sicer pri pristavkih ali pa je na to smiselno gledati kot na enoto, zato druge vejice ni (tako kot je ne bi bilo v primeru: Roman Pes, moj najboljši prijatelj je že postal velika prodajna uspešnica). Oziroma ali gre pri odločitvi za rabo druge vejice za razliko v pomenu: a. Maska, zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost, vabi na predstavitev nove knjige. b. Maska, zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost vabi na predstavitev nove knjige. (2) Če pa bi namesto vejice uporabili pomišljaj, se mi zdi, da dileme ni in da je možna rešitev samo: Maska – zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost vabi na predstavitev nove knjige.

Se sme naslove člankov na spletu pisati s klicajem?

Zanima me, v katero skupino besednih vrst spadajo spodnji združki besed?

• nanj (na njega), zanjo (za njo), ponj (po njega) ...

Zanima me pa še, kako pogosta je raba tovrstnih združkov? Zgornji primeri se mi zdijo, da so v rabi kar pogosti in da se bolj poredko pišejo narazen. Ali pač? Kako pa je s spodnjimi, (po mojem mnenju bolj "specifičnimi") primeri? Ali se v rabi pogosteje pišejo skupaj ali narazen?

• čezenj (čez njega), obte (ob tebe), nadte (nad tebe), nadnjo (nad njo), obme (ob mene) ...

Zanima me, ali se pri zaselku Ruperč Vrh uporablja pravilo, da se vse sestavine naselbinskih imen pišejo z veliko začetnico razen besed vas, trg, mesto, selo.Ruperč Vrh namreč ni kraj na zemljevidu, tudi ne ulica. Gre za zaselek, za del kraja, to ime pa uporablja širše lokalno prebivalstvo. Kako bi torej rekli? Stoji spomenik na Ruperč Vrhu ali na Ruperč vrhu?

Pojasnilo k temu sporočilu: iščem odgovor na vprašanje: kaj je pravilna slovenščina (polglasniki, akcent in tudi uporaba metafor/hiperbola).

Na strani ISJFR sem malo brskal ali bi kje našel odgovor na vprašanje o pravilni izgovorjavi določenih slovenskih besed.

Polglasniki in akcent Slovenski dialekti so mi zelo všeč, ampak vprašanje je: kaj pa sploh je pravilna izgovorjava, ki mislim, da bi jo morali uporabljati tudi na javni TV. Prihajam iz MB in iz mojih osnovnošolskih časov imam v spominu eno samo besedo na katero so nas opozarjali, nas popravljali in to je beseda: pes. Tako kot se piše, se na Štajerskem še zmeraj pogosto tudi izgovarja, včasih že kar namerno! Ne torej ps (žal, znaka za polglasnik nimam). Pred kratkim sem v mestnem parku naletel na skupino otrok, katerim je vzgojiteljica ravno nekaj razlagala in izgovorila besedo dež. In se takoj popravila: dž. Nisem se mogel zadržati in sem se oglasil: »Otroci (tudi ta beseda lahko da se v določenem sklonu pogosto napačno izgovarja: otroki), dež je pravilno!*« Vzgojiteljica me je podučila, da gre za polglasnik.

Predvsem pri »vremenskih izrazih« vremenarji v glavnem uporabljajo polglasnike, tako, da se mi zdi, kot, da govorijo angleško: dž, mgla, tema, In tu je še poudarek na zaključek: dober primer je tudi beseda, ki smo jo pogosto slišali v času dopustov: ČAKANJE (na mejnih prehodih). Mogoče se v vsem motim in imam le alergijo na prestolnico, zato se mi zdi, da na javni TV govorijo »ljubljanščino« in ne slovenščino, mogoče se je slovenščina v letih, potem ko sem končal s svojim šolanjem (slovenščino so nas učili itak le v OŠ!) zelo spremenila ali so nas tudi napačno učili? Nimam pojma.

Pretiravanje (hiperbula), metafore: tu so torej še pretiravanja, ki jih najpogosteje uporabljajo športni novinarji. Pa ne vem kako bi ta njihov govor sploh bilo pravilno imenovati, ker se mi zdi velikokrat prav absurdno (celo v smislu: zelena zelenica, npr.). Trenutno se niti ne spomnim posameznih primerov, ker sem se tega pisanja lotil čisto spontano. Pa tudi program hitro zamenjam, ko se začne tisto drenje in čudno govorjenje. Naš profesor slovenščine na 2. gimnaziji v MB je rekel: »Stavek mora biti kratek, jasen in razumljiv« (se mi zdi, kolikor se še spomnim). Sicer s temi mojimi sigurno ne bi bil zadovoljen.

Glede dialektov še naslednje: sem kar dober v nemščini, kjer obstaja seveda tudi veliko dialektov, od bavarskega do severnonemškega ali v Avstriji, od štajerskega pa do dunajskega ... Ampak na javni TV pa uporabljajo: hoch Deutsch.

Katere so v slovenščini protipomenke za besedo ločen. Možne odgovore sem našel na spletu, vendar se mi ne zdijo dovolj strokovni.

Na primer: ABC Slovar sopomenk

mešanico, premešamo, premešamo, združiti, poenotiti, povezavo, skupaj, se pridružijo, skupnih, pridružile, priloženi, povezani, enoten, združeno, neprekinjeno.

Zanima, me torej katere bi bile možne uporabljene besede z nasprotnim pomenom v izrazu država in cerkev sta ločeni, poleg izraza nista ločeni seveda.

Pri razlagi zakonskega besedila v sodni praksi se je zastavilo pomembno pravopisno vprašanje, ali je besedno zvezo zapadlih za zadnje leto zakonodajalec pravilno ločil z vejico, ali je tam ne bi smelo biti.

Eno stališče je, da gre za desni prilastek, ki ne bi smel biti ločen z vejico, napaka pa kaže, da se besedna zveza nanaša na vse v celotnem besedilu navedene terjatve in ne le na terjatve prispevkov za socialno zavarovanje.

Drugo stališče je, da gre za deležniški polstavek, ki mora biti ločen z vejico, saj je na desni strani osnovnega stavka, pri čemer se navedena besedna zveza nanaša le na terjatve prispevkov za socialno zavarovanje, za ostale navedene terjatve pa ne.

Pri tem je tudi nejasen pomen vejice pred veznikom TER, za katerim se nadaljuje besedilo terjatve prispevkov za socialno zavarovanje. Ali ta vejica kaže na pomen ločitve prej navedenih terjatev od terjatev prispevkov za socialno zavarovanje.

Podajam besedilo zakonskega člena:

Iz zneska, dobljenega s prodajo, se poplačajo najprej terjatve iz naslova zakonite preživnine, terjatve iz naslova odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti in terjatve iz naslova odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, terjatve delavcev iz delovnega razmerja z dolžnikom, ter terjatve prispevkov za socialno zavarovanje, ZAPADLIH ZA ENO LETO, in sicer ne glede na to, ali so te terjatve zavarovane z zastavno pravico na prodani nepremičnini ali ne.

Pozdravljeni; vem, da je bilo nekaj podobnega napisano pred kratkim, a sama imam takšne primere, kjer ne vem, ali so vejice ali ne. Jaz jih dosledno pišem, v literaturi, ki jo prebiram, pa vidim zapise brez vejice. Gre za tovrstne primere:

Oh ja, je zavzdihnila.No ja, če ne gre drugače.O ne, je zamrmrala. Ah moj bog.O moj bog.No in?

Jaz bi, kot rečeno, povsod dala vejico, a očitno je ni. Ali pač?

Vejica in večbesedni vezniki: »toda kaj«

V enem zgledu ste že obravnavali priredni veznik »namreč«, ki »zastopa opuščeni nadredni stavek«. Primer: Povedali so, da se strinjajo, namreč (strinjajo se o tem), da tudi oni mislijo ...

Kaj pa pri veznikih: toda, vendar, ampak? Ali ti v spodaj navedenih primerih »opuščajo nadredni stavek«? Ali je dovolj, da je »toda« z vejico ločen od drugih veznikov samo zato, ker želimo izraziti nasprotje in ga poudariti. Pri prislovnih zaimkih namreč to lahko naredimo. Nasploh se mi zdi »toda« na začetku stavka poudarjalen. Primeri: a) Peter je Jezusu sicer sledil. Toda, ko so ga spraševali, je začel rotiti in prisegati, da ga ne pozna.

Menim, da ta »toda« poudari nasprotje glede na prejšnji stavek, se pravi: Toda, (čeprav mu je sledil), ko so ga spraševali, je začel rotiti in prisegati, da ga ne pozna.

b) Zato ga ni bilo potrebno upravičiti. Vendar, bolj ko o tej zadevi razmišljam, bolj se mi zdi, da bi ga morali.

Menim, da ta »vendar« poudari nasprotje glede na prejšnji stavek, se pravi: Vendar, (čeprav ga niso upravičili), bolj ko o tej zadevi razmišljam, bolj se mi zdi, da bi ga morali.

c) Ampak, kaj se je zgodilo zatem? Ta stavek sledi nekemu opisovanju dogodka. Menim, da lahko dam vejico za »ampak«, ker poudarim nasprotje, kaj se bo zgodilo zatem. Menim, da lahko napišem tudi brez vejice: Ampak kaj se je zgodilo zatem?

d) Prevarala si očeta, deklica, toda, kaj si res mislila, da boš tudi mene. Sem prav postavila vejico?

Zanima me, kje morajo biti postavljene vejice v spodnjih primerih.

• Ko slikam, uživam in uživam, ker slikam.
• Ko slikam, uživam, in uživam, ker slikam.

in

• Poskus smo naredili z balonom, v katerega smo vstavili plastelin in tako preverjali različne oblike.
• Poskus smo naredili z balonom, v katerega smo vstavili plastelin, in tako preverjali različne oblike.

Pri dobro znanem citatu iz Sneguljčice: "Zrcalce, zrcalce, na steni povej ..." na spletu opažam, da pred predlogom na ponekod zapišejo vejico, medtem ko drugod ne. Ali se torej vejico tam zapiše ali ne?

Spoštovani!

Zanima me, ali pišemo imena oddelkov v knjižnici z malo ali veliko začetnico. Prebrala sem vaš odgovor na (podobno) vprašanje o K/kulturni redakciji, vendar še vedno nisem prepričana o pravilnosti zapisa, predvsem zato, ker smo z novo signalizacijo v knjižnici oddelke tudi (uradno?) poimenovali in ta poimenovanja dosledno uporabljamo – tako takrat, ko o njih govorimo, kot takrat, ko o njih pišemo –, zato bi se mi zdel zapis z veliko začetnico primernejši. Na tabli pred vstopom na oddelek je, denimo, napis ODDELEK ZA MLADE – v člankih, poročilih itd. ne govorimo enkrat o mladinskem oddelku, drugič o oddelku za mladino, tretjič o oddelku za mlade.

Menite, da bi bilo narobe, če bi uporabljali veliko začetnico (Oddelek za mlade, Časopisni oddelek, Oddelek s strokovnim gradivom), kljub temu da posamezni oddelek nima svojega žiga, ki bi bil lahko, kot beremo v odgovoru o K/kulturni redakciji, merilo uradnosti in upravičenosti do pisanja z veliko začetnico?

Če bi imena oddelkov pisali z veliko začetnico, kako bi pa potem zapisali manjše enote znotraj njih, kot sta P/pravljična soba, ki je fizično ločen prostor na Oddelku za mlade, in R/računalniški kotiček na Oddelku s strokovnim gradivom?

Najlepša hvala za odgovor.