adaptácija -e ž (á) 1. preureditev, prenovitev: adaptacija starih zgradb;
adaptacija hiše za poslovne prostore / zaradi adaptacije lokal zaprt // priredba, predelava: radijska adaptacija teksta; večer poljske satire v adaptaciji našega režiserja 2. knjiž. prilagoditev okolju: adaptacija organizma na temperaturo / sposobnost socialne adaptacije; priseljevanje v mesta rodi probleme adaptacije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
adaptírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adaptíranje (ȋ) kaj ~ lokal preurediti, prenoviti, prilagoditi; ~ scenarij prirediti, predelati; adaptirati kaj na kaj ~ organe na spremenjeno okolje prilagoditi, prilagajatiadaptírati se -am se (ȋ) na kaj ~ ~ ~ novi delovni čas prilagoditi se, prilagajati se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
àufbíks medmet1. neformalno uporablja se, ko govorec pozove koga k pretepu, zlasti množičnemu
2. neformalno izraža močno čustveno podkrepitev izjave, zlasti ob odobravanju
3. kot samostalnik, neformalno, ekspresivno pretep, zlasti množični 3.1. kot samostalnik, neformalno, ekspresivno nasilje
4. kot pridevnik, neformalno, ekspresivno nasilen, nasilniški
FRAZEOLOGIJA: na aufbiks ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. avstr. nem. auf Wichs iz auf ‛na’ in Wichs ‛gorjača, udarec’ iz wichsen ‛tepsti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
bár1 -a m (ȃ) 1. nočni gostinski zabavni lokal: plesalka v baru 2. točilnica, bife: stopiti na kavo v bar
♦ gost. ekspresni bar kjer se streže stoječim gostom; snack bar gostinski lokal, kjer se strežejo za pultom sedečim gostom pijače in na hitro pripravljene jedi3. omarica s pijačo v sprejemnici:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
bár1 -a m (ȃ) |nočni lokal; točilnica|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
beatniški in bítniški -a -o [bítniški] prid. (ȋ) nanašajoč se na beatnike: beatniške ideje / beatniški lokal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
bezníca -e ž (í) zakoten, zanemarjen gostinski lokal: vse dni se potika po beznicah;
zakajena, zanikrna beznica;
zloglasna beznica / slabš. počedi že enkrat to svojo beznico sobo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
bezníca -e
ž zakoten, zanemarjen gostinski lokal
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024
brívec brívca samostalnik moškega spola [brívəc] kdor se poklicno ukvarja z britjem, urejanjem brade in striženjem las
ETIMOLOGIJA: ↑briti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
burekárna samostalnik ženskega spolagostinski lokal, kjer ponujajo zlasti različne vrste burekov SINONIMI: burekdžinica
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
burekdžínica, buregdžínica samostalnik ženskega spolana Balkanu, zlasti v Bosni gostinski lokal, kjer ponujajo zlasti različne vrste burekov SINONIMI: burekarna
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
čajárna -e ž (ȃ) zlasti v ruskem okolju gostinski lokal, v katerem se streže s čajem: prizori iz kavarn in čajarn
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
čajárna -e ž (ȃ) |lokal|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
čájnica -e ž (ȃ) 1. gostinski lokal, kjer se streže s čajem: kitajska čajnica / nočna čajnica; dekleta iz čajnic 2. škatla za shranjevanje čaja:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
čájnica -e ž (ȃ) |lokal|: kitajska ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
čájnica -e
ž gostinski lokal, v katerem se streže s čajemSINONIMI:
knj.izroč. čajarna,
knj.izroč. čajna hiša
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024
čevapčičárna samostalnik ženskega spolagostinski lokal, kjer ponujajo zlasti čevapčiče, pleskavice SINONIMI: čevapdžinica
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
čevapdžínica samostalnik ženskega spolana Balkanu, zlasti v Bosni gostinski lokal, kjer ponujajo zlasti čevapčiče, pleskavice SINONIMI: čevapčičarna
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dancing -a [dánsing- tudi dáncing-] m (ȃ) nočni gostinski lokal z glasbo in plesom: dancingi in bari;
plesati v dancingu;
v prid. rabi: dancing kavarna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dánsing -a m (ȃ) |lokal|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dȋsk -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
diskáč -a m (á) pog. nočni lokal, zlasti za mlade, v katerem se pleše ob popularni glasbi; diskoteka: hoditi plesat v diskač
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dísko tudi disco -a [dísko] m (ȋ) lokal, zlasti za mlade, v katerem se pleše ob popularni glasbi; diskoteka: plesati v disku;
v prid. rabi: disko klub;
disko glasba zvrst zabavne glasbe z močno poudarjenim preprostim ritmom, ki se igra, predvaja zlasti kot plesna glasba v disku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dískoklúb -a tudi dísko klúb ~ -a m (ȋȗ) |lokal|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
diskotéka -e ž (ẹ̑) 1. lokal, zlasti za mlade, v katerem se pleše ob popularni glasbi: iz diskoteke so se vračali šele proti jutru;
obiskovalci diskotek 2. sistematično urejena zbirka plošč: izpopolniti diskoteko z novimi ploščami;
šolska diskoteka;
novosti iz diskoteke // prostor, kjer so urejene in shranjene plošče: iti v diskoteko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
diskotéka -e
ž nočni lokal, v katerem se pleše ob popularni glasbi
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024
diskréten1 -tna -o prid., diskrétnejši (ẹ̑) 1. ki ne govori o kočljivih, zaupnih stvareh: diskreten človek;
bil je diskreten in je molčal;
obljubim ti, da bom ostal diskreten / zastavil mu je diskretno vprašanje / diskretno vedenje taktno, obzirno / hvaležen sem vam za to diskretno sporočilo zaupno2. ki s svojim videzom, značilnostmi ne izstopa; nevsiljiv, nevpadljiv: diskreten vzorec blaga;
diskretna razsvetljava;
diskretna reklama / uporabljati diskreten parfum / diskreten lokal diskrétno prisl.:
oblačiti se diskretno in elegantno; diskretno pripovedovati o dogodku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
džúboks in jukebox -a [džúboks] m (ȗ) glasbena naprava z velikim številom gramofonskih plošč, ki omogoča reprodukcijo z zaželene plošče, glasbeni avtomat: opremiti lokal z džuboksom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
džȗboks -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
elíten -tna -o prid. (ȋ) ki po kakovosti, obliki presega stvari svoje vrste, izbran: elitni čevlji;
kobilarna za vzgojo elitnih plemenskih konj;
elitni lokal;
zbrani so bili sami elitni športniki;
elitni pevski zbor / elitna plesna prireditev / elitni sloji prebivalstva
♦ gozd. elitno drevo drevo, ki je zaradi zelo dobrih dednih lastnosti primerno kot semenjak; voj. elitni oddelki vojaške enote za opravljanje posebno odgovornih nalog ali za reprezentanco
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
gòst1 gôsta m, im. mn. gôstje tudi gôsti (ȍ ó) 1. kdor je kam povabljen in pogoščen: danes boste naš gost;
dobiti, imeti goste;
pričakovati, sprejemati goste;
odličen, prijeten gost;
on je pri njih stalen gost / publ. visoki gostje se bodo seznanili z nekaterimi gospodarskimi vprašanji; več dni je bil pri njih kot gost // kdor pride kam na obisk: gostu je na hitro postregla s črno kavo; dobrodošel, nezaželen gost / on je reden gost naše knjižnice obiskovalec, izposojevalec; pren. revščina je bila pri njih stalen gost
● povabiti koga v goste na pogostitev, navadno ob kakem pomembnem dogodku; priti v goste na obisk; večkrat je pri njih v gostih v gosteh2. kdor se začasno mudi, stanuje v gostinskem lokalu, hotelu, zdravilišču: gostje so bili večinoma lovci;
v kavarni je bilo le nekaj gostov;
gostilna je polna gostov / prehodni gostje; za naše stalne goste se bo pa že še našel prostor; zdraviliški gostje / publ. cenjene goste obveščamo, da smo odprli nov lokal 3. kdor javno nastopi izven kraja stalnega udejstvovanja: občinstvo je gosta toplo pozdravilo;
naše moštvo je premagalo goste iz sosednjega mesta;
kot gost je nastopila znana pevka / seje so se udeležili le kot gostje kot opazovalci, brez pravice glasovanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
gostílna -e ž (ȋ) gostinski lokal, v katerem se streže z jedmi in pijačami: iti, hoditi, zahajati v gostilno;
posedati po gostilnah;
to je znana gostilna;
gostilna ob cesti;
lastnik gostilne / družbena, zasebna gostilna / pri njih doma imajo gostilno; v tej gostilni dobiš tudi prenočišče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
gostílna -e
ž gostinski lokal, v katerem se streže z jedmi in pijačami
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024
gostínski -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na gostince ali gostinstvo: gostinski promet se je v zadnjem času močno povečal;
gostinske storitve / gostinski lokal; gostinski objekti, obrati ne ustrezajo več naraščajočim potrebam; gostinsko podjetje / gostinski delavci; gostinskega kadra še vedno ni dovolj / gostinski šolski center
♦ šol. gostinska šola 2. gostilniški: dolgo sva sedela v gostinski sobi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
gostínski -a -o (ȋ) ~ lokal
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
gurmánski tudi gúrmanski -a -o prid. (ȃ; ȗ) nanašajoč se na gurmane: prijatelje bo povabil v gurmanski lokal / pripravila je gurmansko večerjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
híša -e ž (í) 1. stavba, namenjena zlasti za bivanje ljudi: hiša stoji na samem, ob cesti;
graditi, obnavljati, zidati hišo;
gaz je vodila od hiše do hiše;
ustavil se je pred domačo hišo;
kamnita, lesena hiša;
kmečka, meščanska hiša;
nadstropna, pritlična hiša;
nova, velika hiša;
hiša z balkonom;
lastnik hiše / stanovanjska hiša / atrijska hiša pritlična, navadno enodružinska, z ograjenim dvoriščem; enodružinska ali enostanovanjska hiša; montažna hiša; pasivna hiša pri kateri se zaradi izkoriščanja naravnih virov energije ter posebnega načina gradnje za ogrevanje in hlajenje porabi zelo malo dodatne energije; počitniška hiša; vogalna, vrstna hiša / pogreb bo izpred hiše žalosti v osmrtnicah v kateri je umrli živel / garažna ali parkirna hiša večja stavba za parkiranje motornih vozil; mestna hiša sedež mestne uprave; knjiž. hiša božja cerkev; vznes. hiša pravice sodišče / ekspr. vsa hiša se je zbrala vsi prebivalci hiše
♦ arhit. alpska hiša; panonska hiša 2. družinska skupnost, družina: to hišo že dolgo poznam;
sosedova hiša je zelo gostoljubna;
ekspr. vedeli so, da je hiša partizanska da podpira partizane, sodeluje z njimi / pri hiši je pet otrok; pri tej hiši sta le dva za delo / sina je spodil od hiše od doma / z oslabljenim pomenom: kruh smo imeli pri hiši samo ob največjih praznikih; ekspr. daj mu že, kar hoče, da bo mir pri hiši // s prilastkom skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi; rodbina: to je že od nekdaj bogata, premožna hiša; izhaja iz meščanske, plemiške hiše; cesarska, kraljevska hiša; bibl. iz hiše Davidove 3. publ., s prilastkom podjetje ali ustanova, zlasti trgovska, kulturna: avtomobilska hiša Fiat;
časopisna, založniška hiša;
filmska hiša / avkcijska hiša podjetje, ustanova, ki se ukvarja z organizacijo dražb / gledališka hiša gledališče / Modna hiša v Ljubljani // poslopje tega podjetja ali te ustanove: v mestu gradijo veliko trgovsko hišo; obnovili so dramsko hišo 4. glavni stanovanjski prostor v kmečki hiši: hiša z veliko hrastovo mizo in lončeno pečjo;
vsa družina se je ob večerih zbrala v hiši / gornja hiša soba v nadstropju kmečke hiše; mala ali zadnja hiša manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje5. zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali, navadno spiralno zavito; hišica: polževa hiša
● ekspr. hiša nam še ne gori nad glavo ne mudi se nam še tako zelo; ekspr. otroci so postavili celo hišo na glavo v hiši, v stanovanju so povzročili velik nered; na starost je hodil od hiše do hiše beračil; odkar je gospodar, so k hiši dokupili že tretjo njivo h kmetiji, posestvu; prišla je praznih rok k hiši v zakon ni prinesla denarja, premoženja; prodajati po hišah ponujati blago v nakup neposredno stanovalcem; v svoji hiši bom že sam napravil red stvari, ki se tičejo mene ali moje družine, bom uredil sam; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; javna hiša hiša, lokal, v katerem je za plačilo možno imeti spolne odnose; varna hiša ustanova na skrivnem mestu, v katero se kdo zateče pred zlorabo ali nasiljem v družini; ekspr. ne bom več prestopil praga te hiše ne bom več šel k tem ljudem; preg. žena podpira tri vogle hiše, mož pa enega glavno skrb za dom, družino ima žena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Ime gostilne »Pri kolovratu« v različnih skladenjskih položajihZanima me, kako se pravilno napiše ime gostilne:
- gostilna Pri kolovratu
- gostilna Pri Kolovratu
- gostilna pri Kolovratu
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
jáven -vna -o prid. (á) 1. ki je v zvezi z družbeno skupnostjo in ne s posameznikom: javni interesi;
zadeva javnega pomena;
skrbeti za javno blaginjo;
ogroziti javne koristi;
brigati se za javne zadeve;
pereča javna vprašanja // ki se kaže, izraža v kaki družbeni skupnosti: vplivati na javno moralo; vzbujati javno pohujšanje; ugotavljati javno razpoloženje / javno mnenje družbeno pogojeno mnenje večine prebivalstva ali reprezentančne skupine o določeni stvari2. namenjen uporabi, koristi vseh ljudi, skupnosti: javne dobrine;
javne naprave / hoditi v javne lokale; javni park; skrbeti za red na javnih prostorih; javne ceste; javna knjižnica, tehtnica; javna dela; javno kopališče; javna prevozna sredstva 3. ki se opravi tako, da se z njim javnost, ljudje lahko seznanijo: pripravljati se na javen obračun;
dati javen odgovor;
javna obsodba, polemika / javni natečaj za oddajo gradbenih del; imenovati direktorja na osnovi javnega razpisa / javna seja; delo državnih organov mora biti javno / to je bil njegov prvi javni nastop nastop v tisku, na radiu, televiziji ali pred občinstvom; javna anketa anketa, pri kateri so anketiranci znani; javno glasovanje glasovanje, pri katerem vsak svoje mnenje izrazi tako, da drugi zanj vedo// ki mu prisostvuje, se ga udeleži občinstvo navadno brez omejitve: javna predstava, razstava; javna razprava na sodišču; javna usmrtitev; javno predavanje / javne prireditve; javna radijska oddaja oddaja, pri kateri je občinstvo; javno predvajanje filma predvajanje v kinematografih ali na televiziji// ki se opravi pred ljudmi, vpričo ljudi: javen prepir; dobiti javno pohvalo 4. nanašajoč se na družbeno dejavnost, dogajanje: javni delavec, funkcionar / pripravljati se na javno delovanje; vključiti se v javno dogajanje; javno življenje / ima javne funkcije / državljan kot javno bitje
● javna hiša hiša, lokal, v katerem je za plačilo možno imeti spolne odnose; ekspr. javna skrivnost stvar, za katero že vsi vedo; ekspr. varuh javne varnosti policist; knjiž. javna ženska prostitutka; publ. sredstva javnega obveščanja časopisje, radio, televizija
♦ ekon. javni kapital kapital, ki je last države, političnoteritorialnih enot ali javnih ustanov; javna družba družba, katere člani odgovarjajo s celotnim premoženjem; javna investicija investicija v objekt za splošne družbene potrebe; javna sredstva sredstva, ki so družbena last ali last državnih organov oziroma ustanov; fin. javni kredit kredit, ki ga najamejo državni organi; pravn. javni organ; javni pravobranilec nekdaj predstavnik javnega pravobranilstva; javni red red, ki ga zahtevajo zakoni in drugi predpisi državnih organov ali ukrepi pooblaščenih oseb teh organov; javni tožilec; javni uslužbenec oseba, ki v javni ustanovi opravlja službo kot svoj redni poklic; javna dajatev prisilna denarna dajatev, ki jo država enostransko naloži občanom; dajatev, ki si jo samoupravno naložijo občani, navadno denarna; javna listina listina, ki jo izda javni organ v mejah svoje pristojnosti in v predpisani obliki; javna služba dejavnost, ki zadovoljuje določene potrebe skupnosti; javna uprava odločanje o javnih zadevah; sistem organov, ki odločajo o javnih zadevah; javna ustanova organizacija javne uprave in družbene službe; javna varnost del državne uprave, ki skrbi zlasti za osebno, premoženjsko, prometno varnost; organi javne varnosti; javno pravo pravo, ki ureja odnose, v katerih je vsaj ena stranka nosilec javne oblasti, ali odnose, ki so splošnega pomena za družbeno skupnost; javno pravobranilstvo; javno tožilstvo; šol. javna šola šola, ki je dostopna vsem ljudem ob enakih pogojih; urb. javne zgradbe zgradbe za upravne, kulturne, zdravstvene, gospodarske dejavnostijávno prisl.:
javno delovati; javno glasovati, govoriti, izjaviti; javno preklicati zmote; javno se je sprehajal z njo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
kabarét -a m (ẹ̑) 1. nočni gostinski zabavni lokal z odrskimi, zlasti glasbenimi in plesnimi točkami: zahajati v kabarete;
nastopati, peti, plesati v kabaretu / dekleta iz kabaretov / ustanovil je svoj kabaret kabaretno skupino// predstava v takem lokalu: na sporedu je nov kabaret / slabš. ta igra je na ravni kabareta 2. lit. zabavno odrsko delo, navadno sestavljeno iz skečev, pevskih in recitacijskih točk: napisati kabaret / literarno-satirični kabaret; televizijski kabaret
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
kabarẹ̑t -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
kafeteríja -e ž (ȋ) gostinski lokal, navadno manjši, kjer se strežejo pijača in slaščice; kavarna: piti kavo v kafeteriji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
kafìč -íča m (ȉ í) pog. gostinski lokal, navadno manjši, kjer se strežejo pijača in slaščice; kavarna: posedati po kafičih;
lastnik kafiča;
bifeji in kafiči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
kavárna -e ž (ȃ) gostinski lokal, navadno manjši, kjer se strežejo pijača in slaščice: odprli so novo kavarno;
hodi v kavarno brat časopise;
vse popoldneve je presedel v kavarni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
kavárna -e
ž gostinski lokal, kjer se streže zlasti s toplimi in mrzlimi pijačami ter slaščicami
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024
kȃvč -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
kegljíšče kegljíšča samostalnik srednjega spola [kegljíšče] STALNE ZVEZE: avtomatsko kegljišče, rusko kegljišče, vrtno kegljišče ETIMOLOGIJA: ↑kegelj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
klimatizírati -am nedov. in dov. (ȋ) uravnavati temperaturo, vlažnost in menjavanje zraka v zaprtem prostoru: klimatizirati dvorano
♦ les. klimatizirati les umetno uravnavati vlažnost lesaklimatizíran -a -o:
klimatizirani prostori; klimatiziran zrak; lokal je klimatiziran na 22 °C
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
konzumácija tudi konsumácija -e ž (á) 1. potrošnja, poraba: konzumacija elektrike narašča 2. kar se potroši v gostinskem lokalu: plačati konzumacijo / pri konzumaciji hrane in pijače v planinskih postojankah je bil popust // plačilo vstopnine v določen gostinski lokal in delno tega, kar se v njem potroši: konzumacija je bila zelo visoka / brez konzumacije ni smel v bar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
kŕčma -e ž (r̄) preprost gostinski lokal, v katerem se streže navadno samo s pijačami: odpreti krčmo;
iti, hoditi, zahajati v krčmo;
obcestna, vaška krčma / ekspr. vsa krčma je prepevala vsi ljudje v krčmi / ekspr. balkanska krčma neupoštevanje zakonov, urejenih gospodarskih, političnih odnosov// ekspr. gostilna: posedati po krčmah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
krógla Frazemi s sestavino krógla:
dobíti króglo v glávo,
pognáti kómu króglo v glávo,
pognáti si króglo v glávo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
kupleraj ► kupleˈraːi̯ -ˈraːja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
líčen1 -čna -o prid., líčnejši (í ī) nav. ekspr. lep, zlasti po obliki, izdelavi: lična hišica;
lična košarica / imeti lično pisavo / učenčevi zvezki so lični / v stanovanju je vse čisto in lično líčno prisl.:
pisati razločno in lično; lično izdelani čevlji; lično urejen lokal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
lisíčka lisíčke samostalnik ženskega spola [lisíčka] 1. navadno ekspresivno lisica, zlasti manjša
2. ekspresivno ženska, ki zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v prid
3. užitna goba z valovitim, podvitim klobukom in trosovnico z žlebički, ki se nadaljujejo po betu navzdol; primerjaj lat. Cantharellus 3.1. navadno v množini ta goba kot hrana, jed
4. užitna goba rumenkaste barve z valovitim, podvitim klobukom lijaste oblike; primerjaj lat. Cantharellus cibarius; SINONIMI: iz biologije navadna lisička
STALNE ZVEZE: lijasta lisička, navadna lisička, siva lisička, žolta lisička ETIMOLOGIJA: ↑lisica - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
locȋrati – glej lokȃl
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
lokácija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
lokál1 -a m (ȃ) prostor za kako obrtno dejavnost: odpreti, prenoviti lokal;
trgovci so že zaprli svoje lokale;
lepo urejen lokal;
v nedeljo je lokal zaprt / kot opozorilo ne vodite psov v lokal / gostinski, trgovski lokal; mladina takrat ni smela zahajati v javne lokale v gostilne, restavracije, kavarne; nočni lokal gostinski lokal, odprt ponoči, navadno z glasbo, zabavnim programom in plesom / ker je bil pijan, so ga odstranili iz (gostinskega) lokala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
lokál2 -a m (ȃ) jezikosl. lokativ: predlog z lokalom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
lokál -a m (ȃ) najeti ~; odstraniti pijanega človeka iz ~a; jezikosl. mestnik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
lokál -a
m
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: gostinski lokal nočni lokal
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024
lokȃl -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
lokāl, m. 1) prostor, das Locale; — 2) mestnik, der Ortsfall, der Local, der Locativus (gramm.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
lokál.. prvi del podr. zlož. (ȃ) |kraj| lokálpatriót
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
lokálček -čka m (ȃ) gostinski lokal, zlasti manjši: iti na kavo v prijeten lokalček;
posedati po lokalčkih;
sedeti v lokalčku na obali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
lokȃlen – glej lokȃl
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
lokalizȋrati – glej lokȃl
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
lókati -am nedov. (ọ̄) 1. piti tako, da se izteguje jezik: mačka, pes loka;
tiger loka toplo kri;
lokati mleko, vodo;
glasno, hlastno lokati 2. ekspr. slišno, hlastno piti: lokati v dolgih požirkih // slabš. piti sploh: ne bom lokal te čobodre / pog. ta ga pa loka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
lọ̑kativ -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
lokomotȋva -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
lounge -ea [láu̯ndž-] m (ȃ) 1. sodobno urejen gostinski lokal, navadno dražji: slovesno so odprli moderno restavracijo in lounge 2. zvrst navadno elektronske razpoloženjske glasbe, ki se vrti zlasti v takem lokalu: medtem ko sonce zvečer pada v Sredozemsko morje, vrtijo lounge;
v prid. rabi: lounge bar;
lounge didžej;
lounge glasba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
lóža1 -e ž (ọ́) 1. majhen prostor z nekaj sedeži in posebnim vhodom, zlasti v gledališču: iz te lože se dobro vidi na oder;
sedeti v loži;
gledalci v ložah;
imeti sedež v loži;
pog. dobil je ložo ložni sedež, ložne sedeže / balkonske razvrščene v isti višini kot balkon, parterne lože razvrščene okoli parterja; lože I. reda razvrščene med parternimi in balkonskimi ložami / novi gostinski lokal ima tudi nekaj lož za zaključene družbe separejev2. manjši (zastekljen) prostor za vratarja: stopil je k loži, da bi dobil pojasnilo;
vratarja ni bilo v loži / oddati hotelski ključ v vratarjevi, vratarski loži 3. zgod., navadno v zvezi framasonska, prostozidarska loža osnovna organizacijska enota framasonov: biti član framasonske lože // prostor za sestanke takih enot: sprejem novih članov v loži 4. enota organizacije sploh, zlasti tajne: zaupal mu je, ker je bil član iste lože
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
míni2 -- prid. (ȋ) pog. 1. navadno v zvezi s krilo, obleka, plašč zelo kratek: plašč je mini;
mini krilo / mini moda 2. zelo majhen: lokal je prav mini;
mini kuhinja / težave niso ravno mini
● mini golf golf na manjšem igrišču s poenostavljeno tehniko igranja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
míni2 -- -- (ȋ) knj. pog.: Lokal je prav ~ zelo majhen; Obleka je ~ zelo kratka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
míren -rna -o prid., mírnejši (í ī) 1. ki v odnosu do ljudi ne kaže razburljivosti, napadalnosti ali večje živahnosti: miren in tih človek je;
njegove hčere so bolj mirne / kupil je mirnega psa / biti mirne narave 2. navadno v povedni rabi ki ne kaže razburjenja, vznemirjenja, napadalnosti: opozarjali so ljudi, naj bodo mirni;
kljub izzivanju je ostal popolnoma miren / živali v kletki so bile mirne / nadaljevala je z mirnim glasom; z mirnimi, tehtnimi besedami zavrača nasprotnikove trditve // ki ne čuti notranje napetosti, vznemirjenja: naredi še to, da boš miren; po izpovedi je bila mirnejša / morilec ni imel mirne vesti 3. ki vsebuje, izraža notranjo ubranost, urejenost: miren obraz, pogled;
njen nasmeh je miren in blag / iz oči ji je sijala mirna odločnost 4. ki s svojim vedenjem, ravnanjem ne povzroča hrupa, nereda: mirni gostje, potniki;
danes so bili otroci mirni / mirno vedenje // ki je brez hrupa, ropota: miren lokal; poslali so ga v mirno zdravilišče / ceste so prazne in mirne / po viharni noči je bilo jutro jasno in mirno 5. ki se (skoraj) ne giblje, premika: mirno morje;
voda je bila mirna kot olje / toplo in mirno ozračje / sveča je gorela z mirnim plamenom / ekspr. mlinsko kolo je mirno stoji, miruje// ki poteka brez motenj: miren tek kolesa / udarci so postali bolj mirni enakomerni, umirjeni / mirno dihanje / ima mirno spanje 6. ki je brez vznemirljivih, razburljivih dogodkov: preživljati mirne dneve;
mirno življenje / želi si mirne službe 7. ki je brez vojne, spopadov: gospodarstvo v mirnem času;
to obdobje v zgodovini je bilo razmeroma mirno / na fronti niti en dan ni bil miren / mirna dežela / publ. reševati spore po mirni poti 8. ki je, poteka brez večjih pretresov, vznemirjenj: mirna preobrazba družbe / publ. afera je prešla v mirnejšo fazo 9. ki se ne pojavlja v izraziti obliki, z veliko intenzivnostjo: meso peči na mirnem ognju / rada ima mirne barve / mirna lepota; mirna večerna zarja // knjiž. ki nima (dosti) raznovrstnih elementov: gornji del fasade je mirnejši od spodnjega; smučanje po mirnejših terenih / linija novega avtomobila je mirna
● pog., ekspr., kot podkrepitev tako sem rekel, pa mirna Bosna o tem ne bomo več govorili; mirne duše lahko greste brez pomislekov, skrbi; ekspr. le mirno kri ne razburjaj se, ne vznemirjaj se; ima mirno roko roka se mu ne trese; zanesljivo opravlja natančna dela; ekspr. ne ene ure nima mirne neprestano ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde; pogosto, neprestano ga nadlegujejo, zasledujejo; ekspr. moja vest je mirna nisem storil nobenega negativnega dejanja; storil sem vse, kar sem mogel
♦ pravn. mirna posest nemoteno razpolaganje s kako stvarjomírno
prislov od miren: mirno čakati; mirno dihati; mirno gledati kaj; otrok mirno sedi; reka je mirno tekla; ekspr. le mirno, nikar se ne prenagli; vede se mirnejše kot prej / v povedni rabi v gozdu je bilo tiho in mirno / kot povelje mirno
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen besede, na katero se veže: tukaj mirno cvetejo rože, tam pa pada sneg; mirno lahko rečem, da se je stanje izboljšalo; to mu lahko mirno verjameš
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
modístinja -e ž (ȋ) modistka: lokal znane modistinje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
modístka -e ž (ȋ) ženska, ki se poklicno ukvarja z izdelovanjem in prodajanjem ženskih klobukov, čepic: že kot otrok je želela postati modistka;
lokal znane modistke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
móž Frazemi s sestavino móž:
bíti fígamóž,
bíti kot èn móž,
bíti móž beséda,
boríti se do zádnjega možá,
braníti se do zádnjega možá,
delováti kot èn móž,
do zádnjega možá,
kot èn móž,
ledéni možjé,
móž postáve,
móž stárega kopíta,
móž v módrem,
možjé v módrem,
nastopíti kot èn móž,
od pŕvega do zádnjega možá,
ostáti móž beséda,
postáti fígamóž,
postáviti se kot èn móž,
uníčiti do zádnjega možá
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
nèkadílski -a -o [nekadilski tudi nekadiu̯ski] prid. (ȅ-ȋ) nanašajoč se na nekadilce ali nekajenje: nekadilski lokal, prostor;
delitev na kadilske in nekadilske sobe / nekadilski zakon / vzgoja nekadilskih generacij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
néonski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na neon: neonski hlapi / neonski napis napis iz ustrezno oblikovanih neonskih cevi
♦ elektr. neonska cev z neonom napolnjena svetilna cev, ki se uporablja zlasti za reklamne namene// pog., v zvezi neonska razsvetljava fluorescenčna razsvetljava: lokal z neonsko razsvetljavo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
nôčen -čna -o prid. (ó) nanašajoč se na čas teme od sončnega zahoda do vzhoda; ant. dneven: nočni hlad;
nočno tišino je pretrgal strel / nočni lov, pohod; nočna tekma, vožnja; nočno nebo / najnižja nočna temperatura / nočna izmena; nočno in nedeljsko delo je bolje plačano / tovarna išče nočnega čuvaja, vratarja; nočna (bolniška) sestra / nočna žival / nočni lokal gostinski lokal, odprt ponoči, navadno z glasbo, zabavnim programom in plesom; nočna čepica čepica za čas (nočnega) spanja; nočna omarica nizka omarica ob zglavju postelje; nočna posoda posoda za opravljanje male, velike potrebe v bivalnem prostoru; nočna srajca spalna srajca; nočno življenje mesta življenje mesta v nočnih lokalih, zabaviščih
● nočni čuvaj nekdaj kdor ponoči poklicno pazi, opozarja na nevarnost požara, na mir; ekspr. on je pravi nočni ptič (rad) dolgo bedi, dela; (rad) ponočuje; zastar. iti na nočno stran na zahod, proti zahodu
♦ navt. nočna straža straža od osmih zvečer do štirih zjutraj; šport. nočni skok (padalcev) na cilj; zool. nočni netopir netopir s širokimi uhlji, Vespertilio murinus; nočni pavlinčki nočni metulji s podobo očesa na krilih, Saturniidaenôčno prisl.:
nočno modro nebo; sam.:, pog. danes imam nočno delam ponoči, v nočni izmeni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
oddáti -dám dov., 2. mn. oddáste in oddáte; oddál (á) 1. napraviti, da preide kaj k drugemu: oddati blago stranki, ključ vratarju, pismo naslovniku / oddati skupino drugemu vodiču / oddati v najem, zakup dati// napraviti, da preide kaj drugemu v uporabo: oddati lokal; oddati sobo podnajemniku / oddati delo na licitaciji najboljšemu ponudniku 2. napraviti, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: vsi, ki imajo orožje, ga morajo takoj oddati / oddati energijo, toploto / rastlina odda dosti vode izloči / krompirja nimajo več, so že vsega oddali prodali, razdali / oddati hčer 3. napraviti, da kaj pride na določeno mesto: oddati glasovalne listke;
oddati nalogo;
oddati prošnjo // napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom; dati: oddati otroka v rejo; oddati žival v zakol / oddati pisma na pošto / oddati prtljago v garderobo 4. narediti, da kaj nastane in prehaja, potuje v okolico: oddati ozek curek svetlobe 5. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: oddati signal;
oddati strel / oddati glas za koga glasovati zanj
♦ fiz. oddati elektron; ptt oddati brzojavko izročiti jo pošti za posredovanje naslovniku; posredovati s telegrafskim aparatom naslovni poštioddán -a -o:
šteti oddane glasovnice; soba je oddana
● pog. je že oddana zaročena, poročena; bila je oddana za vse plese za vse plese je imela plesalca; ekspr. njeno srce je oddano je že zaljubljena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
oddáti -dám
dov.1.
komu kaj napraviti, da preide kaj k drugemu 2.
komu kaj napraviti, da preide kaj drugemu v uporaboSINONIMI:
oddati v najem, pog. dati v najem, star. dati v štant
3.
kaj napraviti, da česa, kar je kdo prej imel, nima več
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024
odpírati -am nedov. (ī ȋ) 1. dajati kaj v tak položaja) da je mogoč prehod, vstop ali izstop: odpirati okna, vrata;
odpirati zapornice;
nastežaj, počasi, tiho odpirati / ta ključ odpira veliko vrat odklepab) da postaja notranjost dostopna: odpirati omaro, sobo / otroci so radi odpirali klavir; odpirati predal; kar naprej je odpirala in zapirala torbico // navadno z dajalnikom z odprtjem vrat omogočati komu vstop ali izstop: odpirala jim je sama gospodinja; prižgal je luč in šel odpirat / njemu niso hoteli odpirati 2. z odstranjevanjem določenega dela na čem delati dostopno notranjost, vsebino: odpirati konzervo, sod;
steklenico je dolgo odpiral / odpirati pisma // s prerezom delati notranjost dostopno: odpirati pacientu prsni koš / odpirati gnojno bulo 3. delati, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem: pes je odpiral gobec in kazal zobe;
odpirati školjko;
na široko odpirati veke;
zreli stroki so se že odpirali / odpirati oči, usta / roža odpira cvet / pri potresih se lahko zemlja tudi odpira nastajajo razpoke, jame v njej// delati, da kaj ni sklenjeno: odpirati člene na verigi; odpirati obroč // delati, da kaj prihaja v položaj, značilen pri uporabljanju: odpirati pahljačo; dežnik se ni hotel odpirati / odpirati knjigo; odpirala je note, kakor da bi igrala / odpirati žepni nož; škarje se nerade odpirajo 4. dajati del priprave v tak položaj, da ima kaj prosto pot: odpirati pipo, ventil / pog. odpirati radio, televizor vključevati// na tak način omogočati izhod česa: odpirati paro, plin; ne odpiraj vode v kopalnici 5. začenjati delati, poslovati: lokal odpirajo ob sedmih;
ob tej uri se navadno odpirajo večje trgovine 6. delati, da se kje začne kaka (poklicna) dejavnost: banka odpira nove podružnice / odpirati kamnolom, rudnik / odpirati nove letalske linije / odpirati nova delovna mesta 7. izročati, dajati v javno, splošno uporabo, navadno slovesno, po predpisih: odpirati nove ceste;
odpirati kegljišče v gostilni // delati kaj dostopno za javnost, obiskovalce: začeli so odpirati gradove, parke / odpirati kaj za javnost / odpirati revijo mladim sodelavcem 8. delati, da kaj začne potekati, navadno slovesno, po predpisih: odpirati kongres, zasedanje / seje odpira tajnik / slovesno odpirati razstavo // začenjati kaj sploh: odpirati debato; odpirati nove teme / publ. odpirati problem, vprašanje začenjati govoriti, razpravljati o njem9. v zvezi odpirati pot, vrata omogočati komu, da lahko kam gre, pride: odpirati človeku pot v svet, vesolje;
z novim prekopom se odpira ladjam direktna pot na morje / odpirati domačim izdelkom pot, vrata na tuja tržišča // publ. omogočati nastop, uveljavljanje česa: nova določila odpirajo prosto pot najsposobnejšim; ta reforma odpira pot izboljšanemu načinu dela; odpirati vrata novim težnjam v umetnosti / odpirati vrata privatni pobudi
● ekspr. glasba jim je odpirala srca jih je delala dovzetne za čustva; policist odpira in zapira cesto dovoljuje in prepoveduje prehod čez njo; ekspr. na široko je odpiral denarnico bil je zelo radodaren; ekspr. odpirati komu svojo dušo, srce izpovedovati svoja čustva, misli; publ. odpirati možnosti za kaj dajati; ekspr. odpirati komu oči omogočati mu, da gleda, spoznava stvari, kakršne dejansko so; naučil se je odpirati oči in zapirati ušesa gledati, opazovati in molčati; pogled nanjo mu odpira stare rane mu vedno znova povzroča bolečine; ekspr. študija odpira pogled v evropsko gledališko snovanje kaže, razkriva; prijemi, s katerimi si pisatelj odpira človeška srca pridobiva naklonjenost; ekspr. kar usta so odpirali, ko so to slišali zelo so se čudili; ekspr. ali boš tudi pred sodnikom tako široko odpiral usta toliko (slabega) govoril (o nasprotniku); vrata svoje šole je brezplačno odpiral tudi revnim otrokom v šolo je sprejemal tudi revne otroke; ekspr. vrata se mu povsod odpirajo povsod ga (radi) sprejemajo; povsod ima uspehodpírati se
1. biti pri odpiranju obrnjen, usmerjen tako, kot nakazuje določilo: vrata se odpirajo na hodnik, v sobo; odpirati se navzven / tabla, ki se odpira kakor knjiga
2. pojavljati se razprostrt v širino: onkraj prelaza se svet odpira / na levo se odpira Bistriška dolina leži; pred njim se je odpirala nepregledna ravnina / za razvalinami se odpira brezno je, se nahaja; z vrhov se odpira lep razgled je; pren. pred njo se odpira svetla bodočnost, novo življenje
3. publ. nastopati, nastajati: pri teh temperaturah se odpirajo novi problemi; odpira se vprašanje nadaljnjega obstoja društva / odpirajo se vedno nova področja uporabe teh naprav / iz leta v leto se odpira več možnosti za razvoj te panoge / na nogah se odpirajo nove rane se delajo
4. ekspr. postajati zaupljiv, zgovoren: ob vinu so se začeli odpirati / težko se odpira pred tujimi ljudmi izpoveduje svoja čustva, misli
// začenjati se zanimati za kaj: odpirati se novim idejam / odpirati se tujemu vplivu
● publ. država se vse bolj odpira svetu ima vse več stikov s svetom; pog. končno se mu je začelo odpirati je začel dojemati, spoznavati
odpirajóč -a -e:
požrešno odpirajoči se kljuni mladičev; navzven odpirajoče se okno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
odpréti -prèm dov., odpŕl (ẹ́ ȅ) 1. dati kaj v tak položaja) da je mogoč prehod, vstop ali izstop: odpreti okno, vrata;
odpreti zapornice;
odpreti za ped;
hrupno, tiho odpreti;
odpreti nastežaj;
vrata so se nenadoma sama odprla b) da postane notranjost dostopna: odpreti omaro, sobo / odprla je klavir in začela igrati; odpreti predal // navadno z dajalnikom z odprtjem vrat omogočiti komu vstop ali izstop: odprl jim je sam gospodar; kdo nam pride odpret; dolgo ji ni nihče odprl / odpreti ovcam stajo / odpreti kokoši izpustiti jih iz kurnika / kot nagovor ljudje, odprite 2. z odstranitvijo določenega dela na čem narediti dostopno notranjost, vsebino: odpreti kozarec, škatlo;
odpreti steklenico / odpreti pismo; oporoko so odprli na sodišču // s prerezom narediti notranjost dostopno: odpreti pacientu glavo, prsni koš / odpreti gnojno bulo, veno na vratu / odpreti divjad odstraniti ji drobovje / pog. bolnico so samo odprli in takoj zašili 3. narediti, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem: odpreti školjko;
na široko je odprl veke;
zrel strok se je odprl / odpreti oči, usta / roža odpre cvet / pri potresu se je zemlja odprla je nastala razpoka, jama v njej// narediti, da kaj ni sklenjeno: odpreti člen na verigi; odpreti obroček / odpreti krog pri plesu // narediti, da kaj pride v položaj, značilen pri uporabljanju: odpreti dežnik, pahljačo; padalo se ni hotelo odpreti / odpreti knjigo; odprla je note, kakor da bi igrala / odpreti žepni nož izvleči rezilo4. dati del priprave v tak položaj, da ima kaj prosto pot: odpreti pipo, ventil / pog.: odpreti radio, televizor vključiti; sedel je k radiu in odprl Slovenijo poiskal zvezo z radijsko oddajno postajo Slovenija// na tak način omogočiti izhod česa: odpreti paro, plin / odpreti vodo v kopalnici 5. začeti delati, poslovati: lokal, trgovino odprejo ob sedmih;
blagajna se odpre čez pol ure 6. narediti, da se kje začne kaka (poklicna) dejavnost: odpreti nov obrat;
banka je odprla dve podružnici;
odpreti veleposlaništvo v kaki državi / odpreti novo linijo v avtobusnem prometu / pog. odprl je obrt postal je samostojen obrtnik / pog. sovražnik je odprl novo bojišče začel napad drugje, na drugem ozemlju / odpreti novo delovno mesto 7. izročiti, dati v javno, splošno uporabo, navadno slovesno, po predpisih: odpreti dom, most;
cesto bodo odprli za državni praznik / odprli so novo smučarsko središče uredili, zgradili// dati v uporabo: predor so po dolgotrajnem popravljanju le odprli / odpreti prekop za mednarodno plovbo / policist je odprl cesto, križišče // narediti kaj dostopno za javnost, obiskovalce: odpreti grad, park / odpreti kaj za javnost / odpreti dom številnim obiskovalcem / odpreti revijo mlajšim sodelavcem 8. narediti, da kaj začne potekati, navadno slovesno, po predpisih: kongres je odprl predsednik mednarodnega združenja;
odpreti prireditev / odpreti sejo, zasedanje // začeti kaj sploh: s tem delom so odprli letošnjo gledališko sezono / odpreti debato; publ. odpreti polemiko / publ. odpreti problem, vprašanje začeti govoriti, razpravljati o njem9. v zvezi odpreti pot, vrata omogočiti komu, da lahko kam gre, pride: ta poraz je odprl sovražniku pot v zaledje;
s prekopom se je ladjam odprla direktna pot na morje / nova iznajdba mu je odprla pot, vrata v svet // publ. omogočiti nastop, uveljavljanje česa: odpreti vrata tržnemu gospodarjenju; odpreti vrata novim težnjam v umetnosti / odpreti vrata mirovni konferenci; gledališče je že v prvi sezoni odprlo pot, vrata klasiki je začelo uprizarjati klasična dela10. voj., v zvezi z ogenj začeti močno obstreljevati določen cilj: četa je odprla strojnični, topovski ogenj;
odpreti ogenj iz pušk;
odpreti ogenj na sovražno postojanko
● ekspr. starši so bili pripravljeni odpreti denarnico dati denar za kaj; ekspr. odpreti komu svojo dušo, svoje srce izpovedati mu svoja čustva, misli; dijak sploh ni odprl knjige se ni učil, bral; ekspr. svojim učencem je odprl lepote domačih pesnikov pokazal, razkril; odpreti mejo dovoliti prihod, uvoz v državo, na ozemlje ali odhod, izvoz iz države, z ozemlja; publ. odpreti možnosti za kaj dati; ekspr. odpreti komu oči omogočiti mu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je; ekspr. odprla je vse svoje registre zelo glasno je govorila, pela; odpreti usta od začudenja zelo se začuditi; ekspr. ne odpre ust nič ne (spre)govori, reče; ekspr. dobro odpri ušesa poslušaj, prisluhni; ekspr. hoteli so si odpreti vrata za morebitno vrnitev zagotoviti si možnost vrnitve; ekspr. odpreti je moral veliko vrat, da je preskrbel potrebna potrdila moral je iti v veliko uradov; ekspr. zaradi graje se učenčku glava ni odprla ni postal bolj bister, razumen; ekspr. vsak dan se odpre nov grob kdo umre; ekspr. nad vasjo se je odprlo nebo se je močno zabliskalo; ekspr. ob njej se mu je odprlo nebo zelo ga je osrečila; ekspr. prepozno so se jim odprle oči so spoznali stvari, kakršne dejansko so; preg. zlat ključ vsaka vrata odpre z denarjem se vse doseže
♦ fin. odpreti akreditiv prevzeti obveznost plačati akreditiv; odpreti konto narediti prvo vknjižbo; odpreti transakcijski račun; grad. odpreti gradbišče začeti z gradnjoodpréti se
1. pojaviti se razprostrt v širino: na koncu doline se svet odpre / na desno se odpre Bistriška dolina / ekspr. nebo se je odprlo zjasnilo / z vrha se odpre lep razgled je; pren. pred njim se je odprla najlepša slika prihodnosti
2. publ. nastopiti, nastati: pri tako visoki temperaturi se odpro novi problemi / odprlo se je vprašanje tiskarne
3. ekspr. postati zaupljiv, zgovoren: ob kozarcu vina so se ogreli in odprli / odprl se je pred prijateljem izpovedal mu je svoja čustva, misli / srce se srcu odpre
// knjiž. začeti se zanimati za kaj, sprejemati kaj: odprl se je estetskim idejam romantike; odpreti se modernim tokovom / knjižni jezik se je odprl tujim, zlasti slovanskim besedam začel jih je sprejemati
● pog. poleti so se posli spet odprli začeli dobro uspevati; jih je bilo veliko; pog. ni se mu odprlo, v čem bi bila tu nesreča ni dojel, spoznal
odpŕt -a -o
1. deležnik od odpreti: ptiči so stegovali odprte kljune proti njemu; v roki je držal odprt nož; sejem je bil odprt v začetku meseca; dežnik je imela odprt, čeprav ni deževalo; odprte zapornice; cesta je odprta za ves promet; trgovina je odprta do sedmih zvečer; spati pri odprtem oknu; pusti vrata odprta; odprto imajo samo dopoldne
2. ki je od več ali vseh strani razmeroma lahko dostopen: na odprtih mestih je zelo pihalo / prostor za naselje so si izbrali na odprti terasi
// sorazmerno raven, neporasel: prehodili so odprt svet ob progi / spopad vojsk na odprtem polju
// ki je brez ograje, nezavarovan: odprt sejemski prostor; odprto odlagališče smeti / odprti ogenj / odprta meja nenadzorovani, prosti mejni prehodi med državami, povezanimi navadno zaradi skupnih ciljev v skupnost suverenih držav; dovoljen prihod, uvoz v državo in odhod, izvoz iz nje
3. ki je brez strehe: vozi se v odprtem avtomobilu; odprt tovorni voz; odprto kopališče
// ki ima razmeroma velik izrez, odprtino: ti čevlji so preveč odprti / za te knjige so police dovolj odprte razmaknjene / odprta obleka; odprta posoda
4. publ. nerešen, nedognan: odprti problemi; lotiti se reševanja odprtih zadev; vprašanje je ostalo odprto / odgovori so tu še odprti / konec novele je odprt dopušča različno razumevanje
5. ki mu lahko prisostvujejo, se ga lahko udeležijo tudi nečlani: odprt sestanek društva / odprto prvenstvo v smučarskih skokih / lokal odprtega tipa
6. v povedni rabi ki ima do ljudi in pojavov razumevajoč, strpen odnos: je odprt in iskren človek; kot človek je odprt za vsakogar
// dovzeten, sprejemljiv: mladi ljudje so zelo odprti do sveta okrog sebe; odprt je za vse lepo, novo / organizacija mora biti odprta za nove pobude
7. publ. iskren, odkritosrčen: z njim je imel več odprtih pogovorov; polemika med njimi je bila zelo odprta / odprta ljubezenska izpoved
// javen, očiten: odprt spopad med njima traja že dolgo / ta intervencija je dobila oblike odprte in namerne agresije / odprti telefon organizirano neposredno komuniciranje državljanov z odgovornimi o aktualnih vprašanjih, problemih po telefonu; poslati komu odprto pismo; postaviti odprto vprašanje
● ekspr. ves svet ima odprt pred seboj lahko gre kamorkoli; pog. fant je odprte glave bister, nadarjen; ekspr. igrati z odprtimi kartami jasno, odkrito kazati svoje namene; knjiž. ta človek je odprta knjiga očitno kaže svoja čustva, namene; goste so sprejeli z odprtimi rokami gostoljubno, z veseljem; po svetu hoditi z odprtimi očmi dobro opažati, spoznavati stvari, pojave okrog sebe; sanjal je z odprtimi očmi bede; odprto pivo, vino pivo, vino, ki se prodaja sproti natočeno iz soda; ekspr. gledati, poslušati z odprtimi usti zelo pazljivo; zelo začudeno; ekspr. ni mogel verjeti, da je našel odprta ušesa da so ga poslušali, uslišali; pesn. odprta noč in dan so groba vrata človek lahko vsak trenutek umre; pustite mi odprto nezaklenjeno
♦ agr. odprti hlev hlev brez ene ali dveh sten; anat. odprti prelom kosti prelom, pri katerem kost predre kožo; avt. odprta cesta cesta, na kateri ni omejitve hitrosti; odprta karoserija karoserija s premično ali zložljivo streho; ekon. odprti trg trg, ki je dostopen vsem proizvajalcem; etn. odprto ognjišče od tal dvignjen prostor za kurjenje in pripravo hrane; geogr. odprto morje morje, ki je stran od obale, zalivov in otokov; gozd. odprti gozd gozd, katerega izkoriščanje je zaradi ustreznih prometnih povezav mogoče, ekonomično; kem. odprta veriga atomov razporeditev atomov v spojini v črti; kor. odprta plesna drža plesna drža, pri kateri se plesalca držita samo z eno roko; lov. lov na divjega petelina, srnjaka je odprt začel se je čas, ko je dovoljen lov na divjega petelina, srnjaka; mat. odprti interval interval, v katerem meji intervala nista vključeni; med. odprta telesna poškodba poškodba z rano; odprta rana rana, ki je v neposredni zvezi z zunanjim svetom; odprta tuberkuloza tuberkuloza, pri kateri so v izpljunku bacili; odprto zdravljenje opeklin, ran zdravljenje opeklin, ran brez povoja; navt. odprta luka luka, v katero je dostop mogoč ob vsakem času; pravn. odprti oddelek zavoda za prestajanje kazni zapora oddelek zavoda brez posebnega nadzorstva in brez zavarovanja; politika odprtih vrat ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja politika velesil, temelječa na dogovoru o enakih pogojih gospodarskega udejstvovanja na Kitajskem in v nekaterih afriških deželah; soc. odprt družbeni sistem družbeni sistem, v katerem ni ovir za spreminjanje poklicnega, družbenega, razrednega položaja človeka; šport. odprta igra igra, pri kateri igrata obe moštvi predvsem napadalno; voj. odprto mesto mesto, ki ga vojskujoče se strani po sporazumu ne uničujejo, bombardirajo; prisl.: odprto gledati, opazovati; živeti odprto do vsega; sam.: zaveslal je daleč na odprto na odprto morje; na odprtem je hladno velo; hoditi po odprtem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ôgenj Frazemi s sestavino ôgenj:
báti se kóga/čésa kàkor žívega ôgnja,
bíti [kot] ólje na ôgenj [čésa, čému],
bíti med dvéma ôgnjema,
bíti vèč díma kot ôgnja,
brúhati na kóga ôgenj in žvêplo,
dáti rôko v ôgenj za kóga/kaj,
dolíti ólja na ôgenj [čésa, čému],
dolíti ólje na ôgenj [čésa, čému],
dolívanje ólja na ôgenj [čésa, čému],
dolívati ólja na ôgenj [čésa, čému],
dolívati ólje na ôgenj [čésa, čému],
igráčkanje z ôgnjem,
ígra z ôgnjem,
igránje z ôgnjem,
igráti se z ôgnjem,
iméti dvé želézi v ôgnju,
iméti šè êno želézo v ôgnju,
iméti vèč želéz v ôgnju,
íti v ôgenj za kóga,
iz díma v ôgenj,
klicáti na kóga ôgenj in žvêplo,
kot ôgenj,
kot ôgenj in vôda,
metáti na kóga ôgenj in žvêplo,
ôgenj v stréhi,
pazíti se kóga/čésa kàkor žívega ôgnja,
pêči kot ôgenj,
pokončáti kóga/kàj z ôgnjem in mêčem,
posláti na kóga ôgenj in žvêplo,
prilíti ólja na ôgenj [čésa, čému],
prilívanje ólja na ôgenj,
prilívati ólja na ôgenj [čésa, čému],
razširiti se kot ôgenj,
rdéč kot ôgenj,
šíriti se kot ôgenj,
vróč kàkor ôgenj,
z ôgnjem in mêčem,
z óljem ôgenj gasíti,
znájti se med dvéma ôgnjema,
žgáti kot ôgenj
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
okrepčeválnica -e ž (ȃ) soba ali manjši gostinski lokal, v katerem se na hitro streže s pijačo, prigrizki in manjšim izborom jedi: iti na malico v okrepčevalnico;
okrepčevalnica na avtobusni postaji;
gledališče z okrepčevalnico in kadilnico / urediti ob tekmovalni progi okrepčevalnico za tekmovalce okrepčevališče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
okrepčeválnica -e
ž prostor, manjši gostinski lokal, v katerem se na hitro streže s pijačo, prigrizki in manjšim izborom jedi
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024
opotêči se -têčem se dov., opotêci se opotecíte se; opotékel se opotêkla se (é) majavo, negotovo:a) stopiti, prestopiti se: opotekel se je in se zgrudil;
hodil je počasi in se večkrat opotekel;
opotekel se je kot pijan;
pren., ekspr. tudi njemu se verz včasih opoteče
● ekspr. udaril ga je, da se je kar opotekel zelo ga je udarilb) s prislovnim določilom priti, oditi: opotekel se je iz sobe;
v lokal se je opotekel pijan moški / opoteči se s ceste v jarek; opotekla se je v posteljo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
pájzelj -na in -zlja [pajzəlj] m (á) nižje pog. zakoten, zanemarjen gostinski lokal: v tem pajzeljnu imajo dobro kapljico // majhen, neprimeren prostor: za ta pajzelj preveč plačuješ
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
pájzelj -na [zə] in pájzelj -zlja m, druga oblika s -em (á; á) neknj. ljud. |zakoten, zanemarjen gostinski lokal|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
piceríja tudi pizzerija tudi pizzeria [piceríja] ž (ȋ) gostinski lokal, kjer se streže s picami: rada zahaja v picerijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
pívnica1 -e ž (ȋ) 1. gostinski lokal, kjer se streže s pijačami, zlasti s pivom: v pritličju so uredili veliko pivnico;
povabil jo je v pivnico na vrček piva / vinska pivnica 2. prostor, navadno pokrit, kjer se kaj pije: pivnico v zdravilišču obnavljajo;
pivnica mineralne vode
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
pívnica1 -e
ž gostinski lokal, kjer se streže s pijačami, zlasti s pivom
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024
plážen -žna -o prid. (á) nanašajoč se na plažo1: plažni bar, lokal, objekt;
plažna brisača / plažno čtivo čtivo brez umetniške vrednosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ponočnják -a
m ekspr. kdor ponočuje
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024
pop-up, pop up samostalnik moškega spola1. pojavno okno, navadno oglasno, ki se samodejno pojavi ob kliku na določeno vsebino in jo zakrije 1.1 kot pridevnik ki je v zvezi s takim pojavnim oknom
2. kar se pojavi, je ustanovljeno za krajši čas, zlasti za promocijo 2.1 kot pridevnik ki se pojavi, je ustanovljen za krajši čas, zlasti za promocijo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. pop-up, iz pop up ‛nenadoma pojaviti se’
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
rázen2 [razən] člen. (ȃ) 1. izraža izvzemanje: prišel je vsak dan razen včeraj / piše se tudi z vejico: lokal je odprt vse dni, razen v nedeljo; te mravlje so podobne našim, razen glede velikosti // z nikalnico izraža omejenost na določeno, navedeno: ni ga mogoče slišati razen ponoči / piše se tudi z vejico z nikomer nisem govoril, razen z bratom 2. v vezniški rabi, navadno z nikalnico v pomenih kakor pod 1: gremo v hribe, razen če se ne bojiš;
pride, razen če se ne premisli pride, če se ne premisli; pride, razen če se premisli / v kino ne boš šla, razen če greš s prijateljico; drugega mu ne kaže, razen da molči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
rustikálen -lna -o prid. (ȃ) 1. preprosto, grobo izdelan: okrasiti stene z rustikalnimi predmeti;
rustikalna hiša / rustikalna izdelava, zidava / rustikalni modeli, vzorci; rustikalno pohištvo pohištvo, ki v izdelavi, oblikah posnema pohištvo (nekdanje) kmečke hiše2. knjiž. kmečki, podeželski: rustikalna podoba naselja / opisi rustikalnega življenja / lokal, opremljen v francoskem rustikalnem slogu 3. knjiž. robat, grob2:
človek rustikalne zunanjosti / rustikalne navade
♦ zgod. rustikalna zemlja zemlja, ki jo podložnik obdeluje in od nje živi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Skupaj ali narazen: »miniserija« ali »mini serija«Ali se besedna zveza mini serija piše skupaj ali narazen?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
sladoledárna -e ž (ȃ) 1. obrat za izdelovanje sladoleda: delati v sladoledarni;
industrijska sladoledarna 2. gostinski lokal, kjer se streže zlasti s sladoledom:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
slaščičárna -e ž (ȃ) gostinski lokal, kjer se streže zlasti s slaščicami: odprli so novo slaščičarno;
šla je v slaščičarno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
slaščičárna -e
ž gostinski lokal, kjer se streže zlasti s slaščicami
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024
snack bar snack bara [snêg bár in snég bár] m (ȇ, ȃ; ẹ̑, ȃ) gost. gostinski lokal, kjer se strežejo za pultom sedečim gostom pijače in na hitro pripravljene jedi: iti v snack bar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
sterílen -lna -o prid. (ȋ) 1. med. ki je brez kužnih klic, brezkužen: razdeljevati narkomanom sterilne igle;
operirati s sterilnimi instrumenti;
sterilna gaza, obleka, posoda;
tekočina v steklenici je sterilna 2. med., vet. ki ni sposoben (o)ploditve; neploden, jalov: sterilen moški;
mladiči iz obsevanih ptičjih jajc so bili sterilni
● knjiž. sterilen zakon brez otrok3. ekspr. pust2,
neprivlačen: iz prijetne podeželske gostilne napraviti sterilen in hladen lokal;
stopati po praznih in sterilnih ulicah;
sterilne podobe na televizijskih ekranih 4. knjiž. ki ne da (pričakovanega) uspeha, rezultata: nesmiselna sterilna samokritičnost / njegov zadnji roman je popolnoma sterilen
♦ agr. sterilna zemlja zemlja brez živih in mrtvih organizmov; arheol. sterilna plast zemlje plast zemlje brez arheoloških ostankov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
stílski -a -o prid.(ȋ) stilen: stilske posebnosti umetniškega dela / stilske napake / novi lokal ima stilsko opremo stílsko prisl.:
besedilo je stilsko dognano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
špagetaríja in špageteríja -e ž (ȋ) gostinski lokal, kjer se streže zlasti s testeninami: na večerjo so odšli v špagetarijo;
picerija in špagetarija / italijanska špagetarija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
špelúnka -e ž (ȗ) knjiž. zakoten, zanemarjen gostinski lokal; beznica: stari del mesta z mračnimi špelunkami;
predmestna špelunka
● knjiž. rada bi se preselila iz te špelunke iz tega slabega, neprimernega stanovanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
téksas -a m (ẹ̑) pog. kraj, lokal, ustanova, kjer vlada sila, nered: spet je šel v tisti teksas
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
temà Frazemi s sestavino temà:
bíti zavít v temò,
bŕcniti v temò,
távati v temì,
temà kàkor v méhu,
temà kàkor v pêči,
temà kot v rógu,
temà se déla kómu pred očmí
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
tíngeltángel -gla [tingəltangəl] m (ī-á) ekspr. 1. zvonjenje, pozvanjanje: v daljavi je bilo slišati tingeltangel 2. lahkotna glasba: kdo bo poslušal ta tingeltangel 3. lahkotna, preprosta predstava: jeziti se na tiste, ki so uprizorili ta tingeltangel / hoditi v tingeltangel zabaviščni lokal s takimi predstavami4. živahno, hrupno dogajanje: opazovati velesejemski tingeltangel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
točílnica -e ž (ȋ) 1. prostor ali manjši gostinski lokal, kjer se streže s pijačami: piti pivo v točilnici;
točilnica ob bencinski črpalki 2. knjiž. točilna miza: stati za točilnico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
točílnica -e
ž prostor ali manjši gostinski lokal, kjer se streže s pijačami
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024
tréndovski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na trend: trendovski lokal;
trendovski videz;
trendovske barve;
trendovsko oblačilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
trgovína -e ž (í) 1. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s kupovanjem in prodajanjem: razvoj trgovine;
trgovina in obrt / trgovina z lesom 2. kupovanje in prodajanje blaga: ukvarjati se s trgovino / izvozna, uvozna trgovina; mednarodna, zunanja trgovina; trgovina na drobno 3. lokal, v katerem se kupuje in prodaja: trgovine se odprejo ob osmih zjutraj;
vstopiti v trgovino;
izložbe, police trgovin / delikatesna, konfekcijska, zelenjavna trgovina; samopostrežna trgovina; športna trgovina s športno opremo; trgovina z mešanim blagom; trgovina s čevlji; trgovina s semeni semenarna / poslovodja v trgovini
● verižna trgovina pri kateri sodeluje več posredovalcev, kar blago zelo podraži; trgovina na črno nezakonito, nedovoljeno trgovanje, zlasti kadar blaga ni dovolj v prodaji; publ. trgovina z belim blagom z ljudmi, zlasti dekleti, ki se jih zasužnji, navadno za prostitucijo
♦ ekon. komisijska trgovina; posredniška trgovina ki posluje v svojem imenu za tuj račun ali v tujem imenu za tuj račun; prosta trgovina prosti trg
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
trgovína -e
ž1.
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s kupovanjem in prodajanjem 2.
kupovanje in prodajanje blaga 3.
lokal, v katerem se kupuje in prodaja blago
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024
trgôvski -a -o prid. (ō) nanašajoč se na trgovce, trgovanje ali trgovino: trgovski posli;
trgovska dejavnost / trgovski sloj / trgovska akademija v stari Jugoslaviji štiriletna srednja trgovska šola / trgovski stiki; trgovska korespondenca / kraj je pomembno trgovsko središče; trgovsko-politična vprašanja / trgovski lokal / trgovski partner, zastopnik / trgovski pomočnik; trgovski poslovodja; (trgovski) potnik delavec v proizvodni ali trgovski organizaciji, ki v okviru pooblastil sprejema naročila in sklepa kupoprodajne pogodbe / trgovsko podjetje / trgovska mornarica
♦ ekon. trgovski posrednik kdor opravlja trgovske ali bančne posle po nalogu komitentatrgôvsko prisl.:
mesto se je trgovsko razvijalo; trgovsko posloven pogovor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
túdi dodaj. člen. izraža razširitev veljavnosti trditve na istovrstni stavčni člen
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024
úličen -čna -o prid. (ū) nanašajoč se na ulico: ulični rob, vogal;
ulično ime / medla svetloba ulične svetilke; ulični lokal manjši gostinski lokal tik ob ulici; ulični nasad nasad ob straneh ulice, navadno na zelenici / ulični prodajalec časopisov kdor prodaja časopise po ulicah; ulični sestanek sestanek prebivalcev, stanovalcev kake ulice
● ekspr. ulična popevka poulična
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
umírjati -am nedov. (í) 1. delati, povzročati, da se kaj (skoraj) ne giblje, premika: umirjati gugalnico // delati, povzročati, da kaj poteka brez motenj: umirjati tek kolesa / umirjati dihanje 2. povzročati stanje brez notranje napetosti, vznemirjenosti: hlad ga je začel umirjati / lepa pesem nas umirja umírjati se
1. prenehavati se gibati, premikati: majajoča se veja se je začela umirjati / razburkano morje se umirja / utrip je postajal počasnejši, srce se je umirjalo
2. postajati miren: otrok se je počasi umirjal; na silo se umirjati / človek se z leti umirja / življenje se jima umirja / lokal se je že umirjal / stanje v državi se umirja
3. postajati manj intenziven, manj izrazit: hrup v razredu se je umirjal; veter se že umirja / njena razburjenost se je umirjala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
v2 predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka vá- (ȃ) 1. za izražanje usmerjenosti navznoter: priti v hišo;
metati v jamo;
pogled v dvorano / potopiti v vodo; zabiti v zemljo; dvignjen v zrak / iti v mesto, tujino / zaviti v desno; stopiti v stran vstran / sesti v klop, naslanjač / vtirati kremo v kožo; vstopiti v sobo // za izražanje predmeta, ki kaj obdaja: oblačiti se v lepa oblačila; vzeti v roko / vpreči v jarem; vkovati v verige 2. za izražanje usmerjenosti kam sploh: gledati vanj;
streljati v tarčo;
udarec v obraz 3. za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti: zrediti se v trebuh;
rdeč v obraz 4. za izražanje določenega časa: prireditev bo v nedeljo / v drugo je le uspel drugič / pog. dogovoriti se za v soboto // za izražanje časa, določenega glede na količino: delati pozno v noč; zidanje se je zavleklo v zimo 5. za izražanje načina dejanja: iti v gosjem redu;
ekspr. zavpiti v en glas;
igrati v troje / prenašati se iz roda v rod 6. za izražanje namena: dati v najem;
povedati v opravičilo;
večerja v čast gosta / strašilo za v proso / vabiti v goste 7. za izražanje sredstva: brisati si roke v predpasnik;
zavit v odejo 8. za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno določeno dejanje: verovati, zaupati v koga;
zaljubiti se v sošolko;
upanje v uspeh 9. za izražanje predmeta prehajanja, spremembe: breg se preveša v dolino;
pomlad prehaja v poletje / navadno v zvezi z iz: iz kmetice se je spremenila v gospo; preračunati iz dolarjev v evre; prevajati iz nemščine v slovenščino // za izražanje predmeta, ki je posledica, učinek spremembe: voda se spremeni v led; dvom raste v obup; zmleti v prah; zabava se razvija v razgrajanje / razdeliti v dva dela 10. za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje: spustiti se v boj;
poseči v dogajanje;
ekspr. lesti v dolgove;
spraviti v red;
stopiti v veljavo / vključiti se, vmešati se v delo 11. za izražanje zveze s celoto, ki vključuje koga ali kaj kot del: to spada v redno delo;
pog. vzeti v račun;
stopiti v stranko / vključiti se v skupnost; uvrstiti v zbirko II. z mestnikom 1. za izražanje mesta znotraj česa: ostati v hiši;
v kotlu vre;
stvar v škatli / tavati v megli; premikati se v vodi / živeti v mestu; vlak v daljavi / sedeti v klopi, naslanjaču / v besedilu ni napak / zastar. v Gorenjcih, Nemcih na Gorenjskem, v Nemčiji// za izražanje predmeta, ki kaj obdaja: lokal je ves v lesu, marmorju; oblečen v belo 2. za izražanje mesta kakega dejanja: skrčiti noge v kolenih;
zlomiti se v sredini 3. za izražanje mesta, pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj: biti v odboru, vladi;
živeti v skupnosti narodov;
otrok v družini;
pesmi v zbirki 4. za izražanje mesta, področja delovanja, nastopanja: delati v administraciji, turizmu;
oglašati se v javnosti / ohraniti v spominu 5. za izražanje določenega časa: umreti v mladosti;
v času kuge;
v prihodnjem letu / bilo je v košnji // za izražanje časa, znotraj katerega kaj je, se zgodi: vrniti se v treh mesecih; končati v roku; publ. v teku enega leta v enem letu / najtoplejši dan v zadnjih desetih letih 6. za izražanje okoliščin dejanja: potovati v dežju;
reči v jezi;
delo v vročini 7. za izražanje načina dejanja: plesati v parih;
vse je v redu;
ekspr. ravnati s kom v rokavicah obzirno, previdno;
veter piha v sunkih / posneti v barvah; izdati v knjižni obliki; pogovor v ruščini 8. za izražanje sredstva: čistiti zarjavele dele v bencinu;
pomagati v denarju, strokovnjakih;
voziti v vozičku 9. za izražanje količine: vsega imajo v izobilju;
udeležiti se v majhnem številu 10. za izražanje stanja, položaja: biti v formi, zanosu;
znajti se nepričakovano v nevarnosti;
živeti v pokoju;
biti v sorodstvu / biti v delu, prodaji / zemljevid v velikem merilu; čokolada v prahu 11. za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno: zmagati v teku;
napredovati v znanju;
umirjen v vedenju / v bistvu ima prav; v vsakem oziru, pogledu 12. za izražanje istovetnosti, enakosti: v meni imaš dobrega prijatelja;
v vseh ljudeh vidi sovražnike
● smehljati se v brado sam pri sebi; pog. poštevanka mu ne gre v glavo ne more si je zapomniti; ekspr. kovati koga v (tretje, sedmo) nebo zelo ga hvaliti, povzdigovati; pog. v nič dajati, devati omalovaževati, podcenjevati; ekspr. v obraz lagati predrzno, nesramno; pog. smejati se komu v pest komu se (skrivaj) posmehovati; ekspr. v petek in svetek vedno, za delovne in praznične dni; iti v vas h komu v kmečkem okolju obiskati koga, iti na obisk h komu; ekspr. iti vase razmišljati o svojih duševnih stvareh, značaju, morali, etiki; evfem. biti v letih star, starejši; v resnici izraža, da kaj je, se godi in ni rezultat izmišljanja, domišljije; knjiž. ni stvar v tem, da svet spremenimo, ampak, da ga izboljšamo ni naš cilj, ni predvsem pomembno; prim. tjavendan, vdrugo, vkraj, vkraju, vstran, vtem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
varieté -êja m (ẹ̑ ȇ) gledališče z raznovrstnim zabavnim programom, sestavljenim iz glasbenih, plesnih, akrobatskih točk: predstave v varieteju // nočni gostinski lokal s takim programom: poje, pleše po barih in varietejih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
vinárna -e ž (ȃ) gostinski lokal, kjer se streže zlasti z vinom: piti v vinarni;
dunajske vinarne;
pivnice in vinarne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
vkljúčno prisl. (ȗ) 1. izraža, da je navedeni končni čas vključen v omejeno časovno obdobje: prošnje je treba oddati do vključno 20. januarja;
tečaj bo trajal od ponedeljka do vključno sobote / publ. otrokom do vključno dvanajstega leta je vstop prepovedan do dopolnjenega trinajstega leta2. izraža, da je kaj upoštevano v kaki količini; skupaj, vred: na tekmovanju bo vključno z našo reprezentanco sodelovalo petnajst držav / piše se tudi z vejico odbor šteje dvanajst članov, vključno s predsednikom; publ. prenočišče, vključno z zajtrkom, stane petdeset evrov prenočišče z zajtrkom// v členkovni rabi izraža, da se kaj ne izvzema; tudi, celo: lokal je odprt vse dni vključno v nedeljo / piše se tudi z vejico raziskava obravnava pojave modernega življenja, vključno javna komunikacijska sredstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
vŕh Frazemi s sestavino vŕh:
čéšnja na vŕhu tórte,
od vŕha do tál,
[samó, le] vŕh ledéne gôre
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
vstopnína -e ž (ī) denarni znesek, ki se plača za udeležbo na prireditvi, vstop v lokal: plačati, pobirati vstopnino;
visoka vstopnina;
denar za vstopnino / za to prireditev ni vstopnine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
vzdrževalnína -e ž (ī) znesek, ki se plača za vzdrževanje: pobirati vzdrževalnino;
vzdrževalnina za avtomobil, lokal / živeti od vzdrževalnine; letna, mesečna vzdrževalnina v domu // preživnina: dobivati, plačevati vzdrževalnino; vzdrževalnina za otroka, razvezanega zakonca; sodno priznana vzdrževalnina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
zabáčen pridevnik1. pogovorno, ekspresivno ki je daleč od važnejših prometnih poti, središč in zato navadno nepomemben, brez možnosti pravega razvoja 1.1 pogovorno, ekspresivno ki živi, deluje v takem ali nasploh odmaknjenem kraju
1.2 pogovorno, ekspresivno ki je odmaknjen od dogajanja, drugih sploh
2. pogovorno, slabšalno ki je nerazgledan, nazadnjaški
3. pogovorno, ekspresivno ki je napolnjen s čim neprijetnim, neugodnim
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
zabavíšče -a s (í) kraj, lokal za zabavo: postaviti, urediti zabavišče;
iti v zabavišče;
zabavišče z vrtiljaki / nočno zabavišče nočni lokal / spremeniti gledališče v zabavišče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
zadétek zadétka samostalnik moškega spola [zadétək] 2. dejstvo, da kak predmet prileti, trči na določeno mesto, v določeno stvar2.1. dejstvo, da športni rekvizit, navadno žoga, prileti na določeno mesto, v določeno stvar
2.2. dejstvo, da izstrelek, eksplozivno telo prileti, trči na določeno mesto, v določeno stvar
3. rezultat iskanja po internetu, bazi podatkov, zlasti kot element seznama3.1. ogled spletne strani ali njenega dela, dokumenta
4. izbira dobitne kombinacije številk, rezultatov pri igrah na srečo4.1. dobitek, nagrada pri igrah na srečo, zlasti denarna
5. ekspresivno zaželen, ugoden izid, razplet
6. ekspresivno komur se pripisuje izrazito pozitivne lastnosti
7. neformalno kdor je pod vplivom mamil
STALNE ZVEZE: častni zadetek, organski zadetek, zlati zadetek FRAZEOLOGIJA: zadetek v polno ETIMOLOGIJA: ↑zadeti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
zajtrkoválnica -e ž (ȃ) nekdaj manjši gostinski lokal, v katerem se streže z mlekom, mlečnimi izdelki, kruhom, pecivom, delikatesami in nekaterimi pijačami: odpreti zajtrkovalnico;
natakarica v zajtrkovalnici
♦ gost. hotelski prostor, v katerem se streže samo zajtrk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
zloglásen -sna -o prid. (ā) znan po slabih lastnostih, značilnostih: zloglasen ropar;
zloglasen ženskar / ekspr.: jesti je moral zloglasni ričet; zloglasna drobtinčarska politika // znan po hudih, slabih stvareh, dogodkih: zloglasen lokal, zapor; zloglasna mestna četrt / preplezati zloglasno steno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
zloglásen -sna -o; -ejši -a -e (á; ȃ; á; ȃ) ~ človek; ~ lokal; poud. ~a politika |ki vzbuja odpor, neustrezna|zloglásnost -i ž, pojm. (á; ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Živa glasba ali glasba v živo?Je prav, če rečemo, da vabimo na prireditev z živo glasbo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
živáhen -hna -o prid., živáhnejši (á) 1. ki se lahkotno in veliko giblje: živahni mladiči;
živahni otroci / jezdil je na živahnem konju / živahne oči / ekspr. živahne snežinke 2. ki ima veliko življenjske moči in jo kaže v delovanju, govorjenju, mišljenju: živahen, sproščen človek;
kljub starosti je še živahen / živahen kolektiv, razred / živahna domišljija // ki izraža, kaže, da ima osebek veliko življenjske moči: živahna hoja, kretnja / dekle živahnega vedenja 3. ekspr. na katerem je veliko gibajočih se ljudi, premikajočih se vozil: živahen trg;
živahna ulica / ob tej uri je promet zelo živahen // v katerem se veliko dogaja: lokal je živahno zbirališče študentov / gospodarsko živahno mesto 4. ekspr. v katerem si različne stvari hitro sledijo: živahen pogovor;
živahna tekma;
živahno društveno življenje / živahen ritem; živahna skladba 5. ekspr. na katerem je veliko raznovrstnih stvari: živahna slika / krilo z živahnim vzorcem
● živahne barve svetle, zlasti tople6. publ. zelo dejaven, delujoč: v tem času so bili vohuni živahni / živahno potresno območje 7. publ. velik, pogost: živahno povpraševanje po izdelkih / dotok inteligence je bil živahen živáhno prisl.:
živahno gledati, hoditi / v povedni rabi v obednici je bilo živahno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
živáhen -hna -o
prid.1.
ki se lahkotno in veliko giblje 2.
ki ima veliko življenjske moči in jo kaže v delovanju, govorjenju, mišljenju; ki izraža, kaže, da ima kdo veliko življenjske močiSINONIMI:
zastar. boder,
ekspr. dinamičen,
zastar. naskočen,
sleng. naspidiran,
ekspr. ognjevit,
ekspr. poskočen,
ekspr. preživahen,
star. skočen,
knj.izroč. skokonog,
ekspr. temperamenten,
ekspr. vesel1,
ekspr. vitalen,
ekspr. vražji,
ekspr. živ2 3.
pri katerem je veliko gibanja, premikanja, dogajanja 4.
pri katerem si različne stvari hitro sledijo
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024
žívjo; in žívio; in žívijo medmet1. manj formalno uporablja se, ko govorec koga pozdravi, zlasti znanca
2. kot samostalnik manj formalen pozdrav, zlasti znanca
ETIMOLOGIJA: ↑živio
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
žlínkrof glej žlíkrof
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
žulíti žúlim nedovršni glagol [žulíti] in [žúliti] 1. povzročati neprijeten občutek, bolečino zaradi drgnjenja
2. ekspresivno povzročati nezadovoljstvo, nelagodje, skrbi zaradi nerazrešenosti, neurejenosti
3. ekspresivno piti, jesti ali kaditi počasi, v presledkih3.1. ekspresivno jesti sploh
4. ekspresivno lotevati se česa, ukvarjati se s čim, navadno prepočasi, predolgo
FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, denar žuli koga, žuliti klopi ETIMOLOGIJA: = srb. žúliti ‛luščiti, guliti’, nar. rus. žúlitь ‛rezati’ < pslov. *žuliti ‛rezati, guliti, luščiti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.