aligátor -ja m (ȃ)
krokodil s širokim gobcem: loviti aligatorje
♦ zool. kitajski, misisipski aligator

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

balansírati tudi balancírati -am nedov. (ȋ)
1. loviti ravnotežje: balansirati na ograji, po vrvi; balansira z rokami; pren. balansirati med dvema strankama
2. preh. držati v ravnotežju: natakar spretno balansira krožnike / med pogovorom je lahkotno balansirala s skodelico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

barčica ž, F3, liburnum, -ni, fuṡhta, barzhiza ṡa ludy loviti; navicula, -ae, barzhiza, ladjiza; navigiolum, -li, en ſléherni zhuniz, ladjiza, ali barzhiza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

begún -a m (ȗ)
star. kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo; begunec: beguni pred Turki / loviti vojaške begune dezerterje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

Bistra
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
3 Bistre samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
samostan in grad pri Vrhniki
IZGOVOR: [bístra], rodilnik [bístre]
BESEDOTVORJE: bistrski in bistrški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

blagosloviti -im nedovršni in dovršni glagol
1. versko, kdo; kogatož. prositi za božjo naklonjenost za koga; SODOBNA USTREZNICA: blagosloviti, blagoslavljati
2. kdo; kaj podeliti/podeljevati znamenje svoje naklonjenosti in ljubezni; SODOBNA USTREZNICA: blagosloviti, blagoslavljati
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

bodíka -e ž
zool. užitna morska riba s strupenimi bodicamipojmovnik
SINONIMI:
zool. bodeljka, trg. škarpena, rib. škarpina, zool. zmajeglav
GLEJ ŠE SINONIM: bodica
GLEJ ŠE: les, riba

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

bôlha -e stil. -é [bou̯ha] ž (ó)
majhen zajedavec z daljšimi zadnjimi nogami: bolha skače; bolha ga grize, pika; imeti, loviti, obirati si bolhe; opikan od bolh / pasja bolha
♦ igr. bolhe družabna igra, pri kateri prožijo igralci okrogle ploščice v posodico; zool. listne bolhe zajedavske žuželke na rastlinah, Psyllidae; povodna bolha droben rakec, ki živi v stoječih vodah, Daphnia pulex

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

bółha, f. 1) der Floh (pulex irritans); bolha me pika, jé; bolhe loviti; morska b., der Meerfloh (talitrus), Erj. (Z.); b. peščenica, der Sandfloh (sarcopsylla penetrans, Erj. (Z.)); povodna b., der Flohkrebs (gamarus), Cig., Erj. (Z.); prstna b., der Erdfloh (haltica oleracea), Erj. (Z.); (prim. bolhač); — 2) der oberste Weinpressriegel (ein würfelförmiger Holzpflock), C.; — 3) der Kreisel (= volk), C.; — 4) das Weberschiffchen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

bôsi Frazemi s sestavino bôsi:
tá je [pa] bôsa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

brancín brancína samostalnik moškega spola [brancín] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. branzìn, iz nar. it. branzo ‛škrga, rakove klešče ali noge’, to prevzeto iz gr. bránkhia ‛škrge’, prvotno torej ‛riba, za katero so značilne velike škrge’ - več ...
brancín -a m
postrvi podobna morska riba srebrno modre barvepojmovnik
SINONIMI:
zool. luben

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

brezen2

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

bucikáriti -im nedov. (á ȃ)
knjiž. loviti ribe s trnki iz bucik: otroci bucikarijo ob ribniku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

cehmošter -tra (cehmošter, cehmojster, cehmašter, cehmaster, cehmojšter, cehmoster) samostalnik moškega spola
kdor pomaga cerkvenemu predstojniku pri upravljanju gospodarskih zadev; SODOBNA USTREZNICA: cerkveni ključar
FREKVENCA: 15 pojavitev v 7 delih
TERMINOLOGIJA: cehmošter templja/čez tempelj

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

cikálnik -a [cikau̯nik] m (ȃ)
star. ribiška priprava iz plovcev, vrvice in na njej pritrjenih trnkov; parangal: loviti na cikalnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

cípelj cíplja samostalnik moškega spola [cípəl] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv. cȉpal, roman. jezikov in lat. cephalus iz gr. képhalos iz kephalḗ ‛glava’ po razmeroma veliki glavi te vrste ribe - več ...
cípelj -plja m
zool. morska riba z dvema kratkima hrbtnima plavutma in s temnimi podolžnimi progami na bokihpojmovnik
SINONIMI:
morski lipan

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

cúpkati -am nedov. (ȗ)
kor. poskakujoč loviti ravnotežje: plesalka je preveč cupkala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

črváriti -im nedov. (á ȃ)
rib. loviti ribe na črve, gliste: v teh vodah se ne sme črvariti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

črváriti -im nedov. črvárjenje (á ȃ) |loviti ribe na črve|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

díh Frazemi s sestavino díh:
bòj do zádnjega díha, bojeváti se do zádnjega díha, boríti se do zádnjega díha, do zádnjega díha

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

divjáčina tudi divjačína -e ž (ā; í)
1. divje lovne živali, navadno z užitnim mesom: loviti divjačino; vse dneve stika za divjačino; past za divjačino
// ena taka žival: večkrat je ujel kako divjačino
2. meso teh živali: pripraviti divjačino; specialitete iz divjačine
3. ekspr. človek, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: človek težko živi s tako divjáčino / cele dneve moram miriti to divjáčino neugnane, razposajene otroke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

divjáčina -e tudi divjačína -e ž, skup. (á; ȃ; í) loviti ~o; snov. pripraviti ~o; števn. Večkrat ujame kako ~o |divjo žival|; člov., poud. Ta ~ mu je povzročil(a) veliko težav |človek, ki se težko obvladuje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

divjád -i ž (ȃ)
divje lovne živali, navadno z užitnim mesom: divjad je letos povzročila veliko škodo; v teh gozdovih je dosti divjadi; loviti divjad
♦ lov. dlakasta, pernata divjad; prehodna divjad ki ne živi stalno v istem lovišču; zaščitena divjad ki se sme loviti samo v določenem času ali se sploh ne sme loviti; vsakoletni odstrel divjadi
// ena taka žival: večkrat je prinesel kako divjad iz gozda; ujeti divjad v past

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

divjád -i ž, skup. (ȃ) loviti ~; števn. ujeti troje ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

divjád -i ž
divje lovne živali, navadno z užitnim mesom, kot celota; ena od teh živalipojmovnik
SINONIMI:
divjačina, zastar. divjaščina, star. divjina, knj.izroč. zverjad
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik dlakasta divjad

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

divjáti za -ám za nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, čustvenostno
v posplošenem pomenu kdo/kaj željno slediti za kom/čim
Otroci divjajo za žogo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

divjína -e ž (í)
1. nenaseljen, nekultiviran svet: pokrajina je bila pred sto leti še divjina; v okolici je še dosti divjine; iztrebiti divjino / divjina prerašča dolino divje rastlinje / vodil je odpravo skozi neraziskane divjine Afrike necivilizirane pokrajine
2. človek, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti; divjak: ne bodi taka divjina
3. star. divjad, divjačina: loviti divjino / okusna divjina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

dláka Frazemi s sestavino dláka:
brez dláke na jezíku, cépiti dláko, dláko cépiti, dláko cépiti, iskáti dláko v jájcu, ne iméti dláke na jezíku, niti za míšjo dláko, posláti kóga po žábje dláke, za míšjo dláko

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

drága2 -e ž (á)
knjiž. vlačilna mreža za lov rib in drugih živalskih organizmov z morskega dna: loviti ribe z drago

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

drága2 -e ž
vlačilna mreža za lov rib in drugih živalskih organizmov z morskega dnapojmovnik
SINONIMI:
rib. dredža, rib. strgača
GLEJ ŠE: mreža

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

drobȋvəc, -vca, m. 1) kdor kaj drobi: der Rostschläger (in Hüttenwerken), Cig.; — 2) das Stückchen, M.; d. kruha, Polj.; z žlico loviti velike drobivce po skledi, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

dúplati -am nedov. (ȗ)
loviti polhe po duplinah, duplih: duplarji so hodili po gozdovih in duplali polhe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

dúplati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dúplanje (ȗ) |loviti polhe po duplih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

dvọ̑j, num. distr. 1) zwei; pri substantivih, ki se ali sploh, ali v kakem posebnem pomenu le v pluralu rabijo: dvoje vilice, zwei Gabeln; dvoje škornje si dati napraviti, zwei Paar Stiefel; tudi substantivno: dvoje; dvoje vilic; — pri substantivih, pri katerih si mislimo kako pripadajoče mnoštvo: dvoje snubce je imela (vsak snubec je imel svoje spremljevavce); — 2) die zwei; o določenih skupaj spadajočih osebah ali rečeh: pet hlebcev kruha sem prinesel, dvoje manjših daj otrokom, die zwei kleineren Laibe; dvoje volov, das Ochsenpaar, C.; — 3) zwei; ako hočemo povedati, da sta predmeta različna po spolu, starosti itd.: vzel je v ladjo vsake živali dvoje, von jeder Thiergattung ein Männchen und ein Weibchen; dvoje telet (n. pr. teliček in telica); dvoje Judov (mož in žena, mož in otrok ali žena in otrok, toda: dva Juda, zwei jüdische Männer); — 4) zweierlei; dvoji otroci (od dveh očetov ali dveh mater); dvoje vino; — 5) zwei, zweifach, pri abstraktnih substantivih: dvojo krivico dela, er begeht ein zweifaches Unrecht; dvoja žalost, Dalm.; — 6) ako šteti predmet ni imenovan: zwei Dinge, Theile u. dgl.; dvoje h krati loviti, nach zwei Dingen zugleich streben, Cig.; na dvoje razdeliti, in zwei Theile theilen; na dvoje iti, auseinander gehen, Z.; eno uro sva na dvoje, wir sind eine Stunde von einander entfernt, M.; bila sta uže dolgo na dvoje, sie hatten sich schon vor langer Zeit zertragen, Jurč.; — 7) dvoje = dva, dve; Se dvoje kit mu dol' obes', Npes.-K.; — prim. četver.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

enójček -čka m (ọ̄)
1. en sam pri enem porodu rojeni otrok: starši enojčkov; dvojčki in enojčki
2. samostojno stoječa enostanovanjska hiša: parcela za enojček
3. rib. trnek z eno ostjo: loviti z enojčkom / umetna vaba s trnkom enojčkom
♦ ptt enojček telefonski naročniški aparat, ki je edini priključen na isti vod

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

fušta (fusta) ž, F3, biremis, en zhun, ali barka s'dvéma veſlama, fuṡhta; celox, -cis, ena ṡa lovlenîe ladja, ali fuſta; liburnum, -ni, fuṡhta, barzhiza ṡa ludy loviti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

gonīti gọ́nim nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

goniti nedov., F8, agi, voditi, ali goniti; eminari, goniti, gnati: tudi ſe groṡiti; exagitare, reṡdraṡhiti, eniga ſem ter tám gnati, okuli goniti; exigere, terjati, vun goniti; dispescere, reṡdruṡhiti, pelati od paſhe, notar pelati, goniti, lozhiti; feras excitare, et agitari, ṡvirino goniti, inu loviti; minare, goniti, gnati; trigarius, -rÿ, voṡnyk, kateri try koinîe per voṡi goni

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

gospodar m, F12, architriolinus, ſhtarſhina, ſtarſhina, hiſhni goſpodár, ali kluzhár; fugitivarius, kateri ſe podſtopi te vbéṡheozhe hlapze loviti, inu k'ſvoimu goſpodarju perpelati; herifuga, -ae, kateri od goſpodarja pobégne; herilis, et hoc herile, tega goſpodarja, kar goſpodarju ſliſhi; herus, -ri, goſpodár, moiſter, ali hiſhni goſpodár; leno, -onis, rufián, kúrb goſpodár; lintrarius, goſpodár takeſhne ladyze, kateri v'zholnizhi v'prég voṡi; nauclerus, -ri, viṡhar te ladje ali barke, tá viſhi brodnyk na murju, goſpodár; navarchus, ladje, ali barke goſpodár, ali Capitán, inu goſpúd; paterfamilias, goſpodar v'eni hiſhi, hiſhni ozha

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

grád Frazemi s sestavino grád:
gradíti gradôve v oblákih, obétati zláte gradôve, obljúbljati gradôve v oblákih, postávljati gradôve v oblákih, zídati gradôve v oblákih, zídati zláte gradove v obláke, zláte gráde si obétati, zláti gradôvi

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

graščínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na graščino: graščinski oskrbnik / graščinski sodnik; graščinska tlaka / star. nemiri proti graščinski gosposki; sam.: smel je loviti, pasti na graščinskem graščinski posesti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

graščínski -a -o (ȋ) ~ oskrbnik
graščínsko -ega s, pojm. (ȋ) loviti na ~em |na graščinski posesti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

grmáriti -im nedov. (á ȃ)
lov. s psom loviti, iskati divjad po grmovju: imajo lepa lovišča za kljunače, vendar nikoli ne grmarijo / pes grmari

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

harpúna -e ž (ȗ) loviti s ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

harpunírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; harpuníranje (ȋ) |loviti, ujeti s harpuno|: kaj ~ kita, ribo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

hobótnica -e ž (ọ̑)
1. nav. mn., zool. na morskem dnu živeče živali z osmimi lovkami, Octopodidae: loviti hobotnice / moškatna, navadna hobotnica; pren., ekspr. germanska hobotnica je stezala svoje lovke proti vzhodu
2. ekspr., navadno s prilastkom osebe iz gospodarstva, financ, javne uprave, povezane z namenom, nepošteno si pridobiti premoženjsko korist: korupcijska hobotnica; lastniška hobotnica predsednika uprave; orožarska hobotnica / mafijska hobotnica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

hvatati ► xˈvatat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

izlovíti -ím dov. izlôvil -íla, nam. izlovít/izlovìt; drugo gl. loviti (í/ȋ í) rib. kaj ~ postrvi v ribniku |v celoti poloviti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

jagati ► ˈjaːgat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

jáger -gra m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

jálovišče, n. der Köder beim Krebsfang: rake loviti na j., Lašče-Levst. (Rok.); (Z. ima: jadlovišče, der Ort, wohin der Köder für Krebse gelegt wird?).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

jamáriti -im nedov. (á ȃ)
lov. s psom loviti po jazbinah in lisičinah: jamariti in grmariti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

jegúlja -e ž (ú)
1. dolga sladkovodna riba kačaste oblike, ki se hodi drstit na Atlantski ocean: jegulje potujejo na drstišča; loviti jegulje; gibčen kot jegulja; izvil se mu je iz rok kot jegulja; če so od njega kaj zahtevali, se je znal izmuzniti kakor jegulja zelo spretno, iznajdljivo
2. ekspr. neodkrit, zvit, priliznjen človek: ima ga za jeguljo in podpihovalca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

jegúlja -e ž (ú) loviti ~e; člov., slabš. prepoznati v kom ~o |neodkritega, zvitega človeka|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

jerebíca -e ž (í)
rjavkasta ptica z rdeče rjavo liso na prsih, ki živi na polju in travnikih: jerebica crlika; či či, se sklicujejo jerebice; loviti jerebice
♦ lov. kita jerebic; zool. snežna jerebica ptica, ki živi visoko v gorah in je poleti rjava, pozimi bela; belka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

jeséter -tra m (ẹ́)
velika morska riba z dolgo ozko glavo, ki se hodi drstit v reke: loviti jesetre; kaviar iz iker jesetrov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

jéz1 -a m (ẹ̑)
zool. večja sladkovodna riba z močno sploščenimi bleščečimi boki, Leuciscus idus: loviti jeze na umetno muho

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

Judaž m osebno lastno ime Judež: Iudash im. ed., inu sholnerij kateri gredò mene loviti tij nej ſo saſpani, ne dremaio ǀ kakor en drugi Iudash im. ed. Iſkariot pravi ǀ kokar en drugi Iudosh im. ed. Ishkariot okuli hodite → Iškarijot

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

káča káče samostalnik ženskega spola [káča] STALNE ZVEZE: mlečna kača, morska kača, pernata kača
FRAZEOLOGIJA: asfaltna kača, dolg kot jara kača, imeti kačo v žepu, jara kača, kača v žepu, kot bi koga pičila kača, povest o jari kači, rediti kačo na prsih, sikati kot kača, skrivati koga, kaj kot kača noge, viti se kot kača, vleči se kot jara kača, zgodba o jari kači, zvijati se kot kača, zvit kot kača, železna kača, Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi.
ETIMOLOGIJA: = hrv. nar. kȁča, prvotneje morda ‛modras’, iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s ↑skakati), prvotno torej ‛skakač’ - več ...
kačélica -e ž (ẹ̑)
star. piškur: loviti kačelice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

kájman -a m (ȃ)
krokodil s širokim gobcem, ki živi v južni Ameriki: loviti kajmane

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

kalamár -a m, snov. (ȃ) mn. jesti ~e; živ., števn., rib. žarg. loviti ~e lignje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

kálni Frazemi s sestavino kálni:
lovíti v kálnem, ribáriti v kálnem, ribárjenje v kálnem

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

kámbala -e ž
zool. na morskem dnu živeča ploščata riba, ki ima na koži bradavičaste, trnate izrastkepojmovnik
SINONIMI:
zool. iver2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

kápelj -na m
sladkovodna riba z zelo veliko in široko glavopojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. kapič
GLEJ ŠE: riba

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

kečíga -e ž (í)
zool. sladkovodna riba s hrustančastim ogrodjem, Acipenser ruthenus: loviti kečige; kaviar iz iker kečige

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

kẹ̑ha -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

klẹ̑tka, f. 1) der Käfig; k. polna vrabcev, Dalm.; — der Vogelschlag, Meg., C.; ptiče v kletko loviti, Dol., jvzhŠt.; — 2) eine Art Weinpresskasten, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

korák Frazemi s sestavino korák:
blížati se s hítrimi koráki, držáti korák s kóm/čím, hodíti v korák s čásom, hodíti v korák s kóm/čím, íti v korák s čásom, íti v korák s kóm/čím, korák za korákom, lovíti korák s kóm/čím, na vsákem koráku, napredovánje z májhnimi koráki, napredováti z májhnimi koráki, napredováti z velíkimi koráki, naredíti pŕve koráke, naredíti pŕvi korák, ne naredíti níti koráka, ohrániti korák s kóm/čím, pŕvi korák, pŕvi koráki, s hítrimi koráki, stópati v korák s čásom, stópati v korák s kóm/čím, stópíti v korák s čásom, stópíti v korák s kóm/čím, storíti pŕvi korák, storíti pŕve koráke, ujéti korák s čásom, z májhnimi koráki, z velíkimi koráki

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

korêselj -slja m (é)
zool. manjša, krapu podobna sladkovodna riba, Carassius carassius: loviti koreslje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

koréselj -slja m
zool. manjša, krapu podobna sladkovodna ribapojmovnik
SINONIMI:
zool. karas
GLEJ ŠE: riba

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

kràp1 krápa m (ȁ á)
ploščata riba z dolgo hrbtno plavutjo, živeča v stoječih in počasi tekočih vodah: gojiti, loviti krape; tolst, zamaščen krap
♦ tur. podkovani krap tradicionalna prireditev v Ljubljani s sprevodom čolnov po Ljubljanici

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

kràp krápa m
ploščata riba z dolgo hrbtno plavutjo, živeča v stoječih in počasi tekočih vodahpojmovnik
SINONIMI:
zastar. karp

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

kresílo -a s (í)
kamen, navadno kremen, ob katerega se tolče, drgne, da nastanejo iskre: loviti iskre s kresila; kresilo in kresilna goba / naredil si je kresilo iz kremena in kosa železove rude

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

kresílo -a s
kamen, navadno kremen, ob katerega se tolče, drgne, da nastanejo iskrepojmovnik
SINONIMI:
kresilni kamen, kremen, kresilnik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

kvácəlj, -clja, m. die Fischangel: s kvacljem ribe loviti, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ladjica ž, F17, acátié, ena lahka po vodi letezha ſa lou ladiza [str. 12b ]; acatium, -tÿ, ena lagka povodi letezha ẛa lou ladjiza [str. 12b ]; cymba, -ae, ladja, ladjiza, barka; cymbium, ena ẛa pytje poſſoda, kakòr ena ladjiza; cymbula, ladjiza cilú maihina; dactyliotheca, perſianska ladjiza; episcopius, ena ladja ṡa ludy loviti, ſhpegarṡka ladjiza; horia, vel oria, ena ribiṡka ladjiza, ali ladja; lembus, -bi, ena maihina ladyza, ali zhunizhik; lenunculus, -a, -um, en zhulnizik, ena ladyza; linter, -tris, en zhun, ali ladyza; lintrarius, goſpodár takeſhne ladyze, kateri v'zholnizhi v'prég voṡi; navicula, -ae, barzhiza, ladjiza; navigiolum, -li, en ſléherni zhuniz, ladjiza, ali barzhiza; oria, -ae, ena ribzhja ladiza; phasellus, ena ladjiza, s'katero ſe ſem ter tám per kraju voṡi; scalpha, -ae, ena ladyza, ali zholn ṡa ribizhe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

lazíti in láziti -im tudi láziti -im nedov. lázi -te in -íte tudi -i -ite, -èč -éča; lázil -íla tudi -il -ila, lázit; lázenje; (lázit) (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) Otrok še ne hodi, pač pa že ~i; poud.: ~ ob palici, po vseh štirih |hoditi|; Bolnik ~i kot senca |se s težavo premika|; za enkratno dejanje, v zanikanem velelniku Ne lazi nocoj od doma |ne hodi|; slabš. laziti okrog koga/česa ~ ~ žensk |zalezovati jih|; poud. laziti za kom/čim ~ po gozdu za zajci |zasledovati, loviti jih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

léščarka -e ž (ẹ̑)
zool. rjavkasta gozdna ptica s čokatim telesom; gozdni jereb: loviti leščarke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

letéčina -e ž
star. živali, ki letajo, zlasti ptičipojmovnik
SINONIMI:
nar. letavina

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

lígenj -gnja m z -em živ. (í) loviti ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

límanica -e ž (ȋ) nav. mn.
1. paličica, prevlečena z lepljivo snovjo za lovljenje ptičev: nastavljati limanice; loviti ptiče na limanice, z limanicami; ujeti se na limanice
2. ekspr. kar omogoča, da kdo koga zvijačno privabi, pridobi: pazi, to so limanice; limanice in pasti življenja / z oslabljenim pomenom limanice lepih besed
● ekspr. dobiti, ujeti koga na limanice prevarati, ukaniti ga; ekspr. iti (komu), sesti na limanice dati se prevarati, ukaniti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

límanica -e ž (ȋ) loviti ptiče na ~e, z ~ami; poud. iti (komu) na ~e |dati se prevarati, ukaniti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

lotīti se lọ́tim se dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

lȍv1 – glej lovīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

lọ̑v2 – glej lovīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

lòv 1., lóva, m. die Jagd; zajčji, medvedji l., Cig., Jan.; lov na jelene, na divje peteline, Cig., Jan.; l. s sokolom, die Falkenbeize, Cig.; na l. iti, auf die Jagd gehen; l. imeti, eine Jagd halten, jagen, Cig.; = lov loviti, Kras-Erj. (Torb.); na lov izučen, jagdgerecht, Jan.; ob lovu živeti, von der Jagd leben, Jan.; — peklenski l., die wilde Jagd, Glas.; — der Fang, Mur., Cig., Jan.; ribji l., Cig., Jan., Dalm., LjZv.; ptičji l., Cig., Jan.; tudi: lǫ̑v.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

lov -a m lov: Kadar Krajl s'lova rod. ed. pride, mu tezhe naprutu ǀ zhes nekatere dnij grè na lovu tož. ed. ǀ cellu lejtu je na lovu tož. ed. hodil, inu druge miſli, inu skerbi nej imel, temuzh sajze, inu jelene loviti ǀ Od eniga Goſpuda piſse, de vſak prasnik je shal na lavu tož. ed., taku de njega Cerku je bila gora, hrib, inu goſta, njega pridige ſo bilij Iagarski roshizhi ǀ leta vezhkrat ponozhi je ſajnal, de ſe na lovu mest. ed. najde

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

lováča – glej lovīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

lóvec – glej lovīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

loveč deležnik

PRIMERJAJ: loviti

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

lôven -vna -o prid. (ó ō)
1. nanašajoč se na lov: dobre lovne možnosti; lovno območje / pospeševati lovni turizem; lovna doba doba v letu, ko je lov dovoljen; lovno dovoljenje
2. ki se lovi: v davnini so bili gozdovi polni lovnih živali
// lov. ki se po predpisih sme loviti: lovna divjad; lovne in nelovne ptice
♦ gozd. lovno drevo drevo, posekano kot vaba za uničevanje lubadarjev; rib. sulec je tam loven vse leto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

lovíšče – glej lovīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

lovíti -ím nedov. (ī í)
1. teči za kom, ki se hitro oddaljuje, z namenom prijeti ga, priti do njega: loviti bežečega; gospodinja lovi splašeno kokoš; pes me lovi; otroci se lovijo po dvorišču / udaril jo je in zavpil: ti loviš; pren., ekspr. megle se lovijo po pobočju; po zraku se lovijo snežinke
2. prizadevati si prijeti, zgrabiti kaj
a) kar se odmika: lovil je klobuk, ki ga je odnesel veter; zaman je lovil knjige, ki so padale s police
b) kar se približuje: lovili so češnje, ki jih je metal z drevesa; hodil je k reki in lovil les; loviti žogo / šport. žarg. ta vratar slabo lovi žogo
// delati, da se kaj tekočega, premikajočega se kje zbira: loviti curek v dlani; loviti vodo v škaf / ekspr. loviti solze v robec / ta priprava lovi dim, saje prestreza, zaustavlja / ekspr. okrasni predmeti na polici lovijo prah nanje se prah useda, na njih se nabira
3. prizadevati si z roko priti do česa, kar se premika, giblje: otrok lovi visečo igračko / deklica je lovila mater za krilo / dojenček lovi dudo z usti; lovil je vejo, da bi ne padel grabil; lovil je žebelj s kleščami prizadeval si ga je dobiti med čeljusti klešč
// ekspr. prizadevati si zajeti (kak predmet v tekočini): loviti v juhi koščke mesa; sklonil se je nad lonec in z žlico lovil fižol
// ekspr. zbirati, nabirati: vsepovsod lovi podatke za svojo razpravo / mati je lovila delo po hišah, da so se lahko preživljali iskala
4. iskati, zasledovati divjad z namenom, da se ustreli: lovci so šli lovit medveda; loviti v tujem lovišču; rad je lovil in ribaril / loviti s psi
// iskati, zasledovati živali z namenom
a) da se dobijo zaradi koristi: loviti polhe; hodila sta rake, star. rakov lovit; ribič lovi ribe / loviti na trnek, z mrežami; pren., ekspr. ta ženska te lovi v svoje mreže
b) da se dobijo sploh: lovil je kobilice in jih metal ribam; loviti kresnice; otrok lovi metulje / mačka lovi miši
// ekspr. iskati, zasledovati koga z namenom odvzeti mu svobodo: takrat so lovili mlade fante za (na) vojsko; lovijo me, kam naj se skrijem / loviti tihotapce mamil / če ga le za trenutek pustim samega, izgine od doma in kje naj ga potem lovim iščem
5. ekspr. prizadevati si kaj videti ali slišati: lovila je vsako njegovo besedo, vsak gib; nastavljal je daljnogled in lovil plezalca v steni; otrok lovi pogovor odraslih / lovil je na ušesa, kaj govorijo; pren. antena lovi glasove z vsega sveta
// naravnavati ustrezno pripravo, da bi se kaj slišalo: sedel je pred radijskim aparatom in lovil poročila; loviti signale z umetnih satelitov / med vojno so ljudje lovili tuje postaje
6. ekspr. prizadevati si priti v stik s kom, sestati se s kom: mati je hodila pred šolo in lovila profesorje; loviti zdravnika zaradi informacij
// prizadevati si pridobiti koga za moža: bil je postaven in vsa dekleta so ga lovila; tako dolgo ga je lovila, da ga je ujela / loviti ženina
7. ekspr. izraža, da bo stanje, kot ga določa samostalnik, glede na koga razmeroma hitro nastopilo: hitijo grabiti, da jih ne bi dež lovil; le pojdi, da te ne bo noč lovila / pog. videti je tak, kot da ga kap lovi da ga bo zadela kap; spanec me lovi postajam zaspan
8. v zvezi loviti sapo, zrak težko, sunkovito dihati: ves zasopel je lovil sapo; ekspr. kar sapo je lovil od razburjenja; pren., ekspr. stara harmonika je lovila sapo
● nar. babica danes lovi v sosednji vasi pomaga pri porodu; ker so dela prepozno začeli, jih bo lovil čas bodo morali hiteti; šol. žarg. ta profesor je bil znan po tem, da lovi vpraša dijaka takrat, ko ta ne pričakuje; ekspr. smrt me lovi (za vrat) kmalu bom umrl; ekspr. govornik je jecljal in lovil besede iskal primernih izrazov; ekspr. dan je treba zjutraj loviti izkoristiti za delo; šol. žarg. izpraševalec je kandidata lovil si prizadeval vprašati ga kaj, česar ne bi znal; loviti korak s časom prizadevati si prilagajati se razmeram; prizadevati si biti napreden; ekspr. vsa zmedena je lovila misli si prizadevala, da bi se zbrala; ekspr. tvoja hči in on sta malo slepe miši lovila ljubimkala; ekspr. truden je lovil stopinje za njim šel, hodil; ekspr. lovil je dekleta na sladke besede prizadeval si je pridobiti njihovo ljubezensko naklonjenost; ekspr. loviti koga za besedo izkoriščajoč sobesednikove izjave nenaklonjeno pripisovati mu določeno mnenje, pojmovanje; ekspr. lovilo nas bo za priprave na slavnost imeli bomo premalo časa zanje; publ. turisti lovijo zanimive prizore v objektive jih fotografirajo; publ. slikar lovi motiv v skicirko ga skicira, riše; lahko je s tujo roko kače loviti lahko je delati, če kdo drug opravlja nevarno delo; preg. bolje drži ga kot lovi ga bolje se je zadovoljiti s slabšo, a gotovo možnostjo; preg. kar mačka rodi, miši lovi otroci so navadno taki kakor starši
♦ etn. loviti se otroška igra, pri kateri z izštevalnico določeni udeleženec začne loviti druge; navt. loviti veter v jadro naravnavati jadro tako, da se vanj upre veter; rib. loviti na črva, muho

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

lovíti -ím nedov. lôvi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, lovljèn -êna; lovljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ bežečega; Hodila sta rake lovit; ~ ribe na črva, na muho; poud.: ~ vsako besedo, gib |prizadevati si slišati, videti|; ~ sapo, zrak |težko, sunkovito dihati|; jecljati in ~ besede |iskati primerne izraze|; loviti koga za kaj Otrok ~i mater za krilo; poud. ~ koga za besedo |nenaklonjeno mu pripisovati določeno mnenje, pojmovanje|
lovíti se -ím se (í/ȋ í) Muhe se ~ijo v pajčevino; Otroci so se šli lovit; poud. ~ ~ pri delu zaradi neizkušenosti |imeti težave, biti negotov|; loviti se za kaj Omahoval je in se lovil za stol; poud. ~ ~ ~ vsako bilko |obupano iskati rešitev|; poud. loviti se za čim ~ ~ ~ dobičkom |zelo si prizadevati zanj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

lovíti -ím nedov.
1.
koga teči za kom, ki se hitro oddaljuje, z namenom prijeti ga, priti do njega
SINONIMI:
ekspr. preganjati
2.
kaj prizadevati si prijeti, zagrabiti kaj, kar se približuje
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: grabiti, prestrezati, prisluškovati, zapeljevati, zbirati
GLEJ ŠE: fotografirati, prisluškovati, ravnotežje, ravnotežje, ribariti, ribariti, ribariti, ribariti, sopihati, sopihati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

lovíti Frazemi s sestavino lovíti:
lovíti korák s kóm/čím, lovíti slépe míši, lovíti v kálnem

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

lovīti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

lovíti, -ím, vb. impf. zu fangen suchen, fangen: l. ptice, ribe, rake, miši, kače i. t. d.; l. na (v) zanke, v mreže, s saki, z roko; jagen, auf der Jagd sein; lov l., Kras-Erj. (Torb.); gefangen nehmen, einfangen: begunce, tatove, potepuhe l.; ladije l., Schiffe kapern, Cig.; bolje "drži ga" nego "lovi ga", Npreg.; zu erhaschen, zu ergreifen suchen; otroci se lovijo, die Kinder spielen das Haschspiel; l. se, brunften (z. B. von Kühen und Hasen), Cig.-C.; bolhe l., flöhen; muhe l., Fliegen fangen; (fig.) Grillen im Kopfe haben, Cig.; senco l., nach dem Schatten greifen, Cig.; besede l., Worte bekritteln, ein Wortfänger sein, Cig.; norce l., Possen reißen, Cig.; — aufzufangen suchen: deževne kaplje l. v kako posodo; z očmi l., zu erblicken suchen, Z.; dem Blicke jemands zu begegnen suchen, Jurč.; l. se z očmi, mit einander kokettieren, liebäugeln, Cig., Jan.; — dobro se love zobje teh koles, die Zähne dieser Räder greifen gut ein, Cig.; l. se za kako reč, nach einer Sache greifen, haschen; kdor v jamo leti, se za robido lovi = in der Gefahr greift man nach jedem Rettungsmittel, Npreg.-Z.; l. se za zadnjo, das letzte Wort haben wollen, Navr. (Kop. sp.); l. se zle prilike, nach der bösen Gelegenheit haschen, Vrt.; — brada se ga lovi, er bekommt einen Bart, Z.; — to se mi v ušesa lovi, das höre ich gerne, Z.; — l. se, wanken, balançieren, Jan.; lavieren, Cig.; lovimo se, wir kommen knapp aus, Z.; v govorjenju l. se, aus dem Contexte gekommen sein, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

lovìti -ím nedov. loviti: Fogdosok, lovim -iti AIN 1876, 18; ki jáko z-velikim 'selejnyem lovi KM 1790, 20; pirušlek müšlice lovi AI 1878, 7; ſou bom ribe lovit KŠ 1771, 334; liki na razbojnika ſzte prisli zro'zjem i zdrogami me lovit KŠ 1771, 91; Jázbec po noči ide lovit mláde závce AI 1878, 10; Peter, gda je ládjo pelao i ribe lovio KŠ 1771, 446; Leopold je lovio edenkrát metüla KM 1790, 20; Potom je szkopcom liszice i küne lôvo AI 1875, kaz. br. 7; pren. ár ſzmrt ſzrditoſztjom lovi SŠ 1796, 148; I poſzlali ſzo knyemi nike, kaj bi ga lovili zricsjom KŠ 1771, 140
lòvleni -a -o ujet: Tak je bio lovlen eden voj hercegovinancarom AIP 1876, br. 4, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

loviti [lovīti lovím] nedovršni glagol

loviti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

loviti nedov., F26, adagia sunt: kar mazhka rody, radú miſhi lovy; ames, amitis, prezép ẛa tyze loviti; aucupari, tyze loviti; captare, loviti, vjeti; hamare, s'vodizo loviti; liburnum, -ni, fuṡhta, barzhiza ṡa ludy loviti; piscari, ribe loviti; propulsare, pred ſabo gnati, pojati, loviti; venari, ṡvirino loviti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

loviti -im nedov. loviti: druge miſli, inu skerbi nej imel, temuzh sajze, inu jelene loviti nedol. ǀ Imate odpuſtike yskati, inu nikar ſaize lovit nedol. ǀ S'Rimskimi sholnerij ſo bilij shli Christuſa loviti namen. ǀ s' ternikam ribe lovj 3. ed. ǀ en zholnar perpraula ſvoj zholn na morij … vejter lovj 3. ed. ǀ s'raven shterne ſidij inu ternikam ſvoje lubesni te greshne ſamaritanarje lovij 3. ed. ǀ Ribizhi, kateri s'mresho love 3. mn. ǀ Kakor ena sveriazhina Katero lovè 3. mn. ti Iagri po teh gosdah ǀ namejsti ſaurashnikou, mishi, inu podgane, inu karte je lovil del. ed. m ǀ kakor Peter, inu Andri sta lovila del. dv. m ǀ ravnu taisti pſij ſo njega lovili del. mn. m, inu reſtargali ǀ nej bilu terbej mazhike reditj de bi mishij, inu podgane lovilij del. mn. m ǀ cello nuzh ſo louili del. mn. m, inu vener nezh nej sò vlouli

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

loviti nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

loviti ► ˈloːvėt ˈlọːvėn in ˈlȯviːn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

lovíti se -ím se nedov.
igr. igrati se tako, da z izštevanjem določeni udeleženec igre začne loviti druge
SINONIMI:
igr. igrati se mance, igr. iti se mance, igr. loviti se mance
GLEJ ŠE SINONIM: omahovati, opotekati se, prizadevati si, tekati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

lọ̑vka1 – glej lovīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

lóvka2 – glej lovīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

lovljênje -a s (é)
glagolnik od loviti: skrivanje in lovljenje / lovljenje divjadi / lovljenje rib / naprava za lovljenje plina / lovljenje ravnotežja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

lôvna dôba -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

lovopúst -a m, pojm. (ȗ) lov.: loviti tudi v ~u; ~ za gamse

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

lôvska pravíca -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka] STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

máh1 -ú in -a m, mn. mahôvi (ȃ)
1. rastlina brez pravih cvetov in korenin, ki raste na vlažnih, senčnih krajih: mah pokriva tla okrog hrasta; z drevja ostrgati mah in lišaj; sesti na mah; z mahom obraslo, poraslo drevo; debel, mehek mah; pren. spomine na ta dogodek je že prerasel mah
2. nar. barje: njive na mahu; loviti ptice na mahu
3. mehki dlaki podobno perje pri ptičjih mladičih; puh1: iz gnezda je padel komaj z mahom pokrit ptič
// ekspr. mlade, mehke dlake kot zarodek brade in brkov: mah mu že poganja na licih; obril si je mah pod nosom
4. v zvezi planinski mah zdravilen grmičast lišaj olivno zelene barve, bot. islandski lišaj: čaj iz planinskega mahu lahko pripravimo na dva načina
♦ bot. šotni mah ki raste na vlažnih tleh in barjih in katerega spodnji del odmira; geogr. mah visoko barje; lov. mah koža s kratko, mehko dlako na rastočem rogovju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

mánce mánc ž mn. (ȃ)
igr., v zvezi z igrati se, iti se, loviti se loviti se (slepe miši): z otroki se igra mance; na igrišču smo se šli mance / otroci so lovili mance
● ekspr. iti se mance ne govoriti, ne ravnati odkrito

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

mánce mánc ž mn. (ȃ) igrati se, iti se, loviti se ~; poud. iti se ~ |ne govoriti, ne ravnati odkrito|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

mêčarica -e ž (ȇ)
velika morska riba z mečastim podaljškom zgornje čeljusti: loviti mečarice; meso mečarice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

mehkúž -a m
rak po levitvi, dokler nima oklepapojmovnik
SINONIMI:
nar. maslenec
GLEJ ŠE SINONIM: mehkužnež
GLEJ ŠE: jajce

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

mehúrček -čka m (ū)
manjšalnica od mehur: zračni mehurčki se dvigajo iz vode; milni mehurčki / testo je mehko in v njem se delajo mehurčki / na koži se mu zaradi vročine delajo mehurčki; pren., ekspr. loviti mehurčke slave
♦ anat. pljučni mehurček najmanjša votlinica v pljučih; teh. mehurček libele zrak v cevki libele, ki kaže vodoravno lego; zool. prebavni mehurček votlinica v citoplazmi praživali, v kateri se prebavlja hrana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

menèk -nkà tudi mènek -nka [mənək] m (ə̏ ȁ; ə̀)
sladkovodna riba z zelo dolgima plavutma pred repno plavutjo: jesti, loviti menke; ščuke in menki
♦ zool. morski menek večja morska riba z veliko, široko glavo in črno obrobljenimi neparnimi plavutmi, Brosme brosme

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

merjenje s, F4, aequilibratio, glyh merjenîe; geometria, mèra, ali mèrjenîe te ṡemlè ali ſvità; mensio, -onis, mensuratio, mera, ali merjenîe; pertica, -ae, ena dolga ṡhtanga, paliza ṡa polá merjenîe, vodiza, ali ſhiba ṡa ribe loviti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

metálka -e ž
1.
ženska, ki kaj mečepojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. lučalka
2.
rib. manjša vlačilna mreža za lov rib z dna jezer, rekpojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. metalna mreža

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

metáti se za méčem se za nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo/kaj zelo prizadevno premikati se za kom/čim
Cele dneve se meče za dobičkom.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

metúlj -a m (ú)
1. žuželka z dvema paroma velikih, navadno živo, pisano obarvanih kril in s tipalnicama: metulji frfotajo, letajo od cveta do cveta; iz bube se je izvil metulj; loviti metulje; beli, pisani, rumeni metulji / dnevni, nočni, podnevni metulji; pren. okoli njegovega dekleta se ta metulj ne bo več vrtel
2. pog., v stari Jugoslaviji bankovec za sto dinarjev: to stane dva metulja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

metúlj -a m z -em živ. (ú) loviti ~e; dnevni, nočni ~i; člov., poud. Ta ~ se vrti okrog tajnice |lahkoživec, prilizovalec|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

metúljčnica -e ž (ȗ) metuljnica: korenine metuljčnic; redk. loviti metulje z ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

metúljnica -e ž (ȗ) sejati ~e; loviti metulje z ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

mínk -a m (ȋ)
zool. ob vodah živeča severnoameriška kuna, Mustela vison: loviti minke; krzno minka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

mìš míši samostalnik ženskega spola [mìš] STALNE ZVEZE: belonoga miš, gozdna miš, hišna miš, poljska miš, pritlikava miš, slepe miši
FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...
mìš2 míši ž (ȉ í)
majhen, škodljiv glodavec z dolgim, golim repom, ki se hrani z živili, poljskimi pridelki: miš cvili, gloda; loviti miši; bila je tiho kot miš zelo; gleda kakor miš iz moke zaradi zaspanosti ima priprte oči; biti moker kot miš zelo; popolnoma; reven kot cerkvena miš zelo / past, strup za miši
● ekspr. ni ne tič ne miš nima izrazitih lastnosti, značilnosti; ekspr. zdaj se ne bova šla slepih miši govorila, ravnala bova odkrito; preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo kadar je kaka skupnost brez nadzorstva, njena disciplina popusti; preg. kar mačka rodi, miši lovi otroci so navadno taki kakor starši
♦ etn. loviti slepe miši otroška igra, pri kateri eden od udeležencev z zavezanimi očmi lovi druge; zool. gozdna, hišna, poljska miš

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

mìš2 míši ž
majhen glodavec z dolgim, golim repom, ki se hrani z živili, poljskimi pridelkipojmovnik
SINONIMI:
nar. miš1, ekspr. miška, ekspr. miškica
GLEJ ŠE: slepomišiti, slepomišiti, past, reven1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

mìš Frazemi s sestavino mìš:
glédati kàkor mìš iz móke, ígra máčke z míšjo, igráti se s kóm kot máčka z míšjo, igráti se slépe míši [s kóm/čím], íti se slépe míši [s kóm/čím], lovíti slépe míši, móker kot mìš, ne tìč ne mìš, réven kot cerkvéna mìš, tíh kot mìš, tího kot mìš, ubóg kot cerkvéna mìš

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

mìš, míši, f. 1) die Maus (mus); domača, hišna m., die Hausmaus (mus musculus); dimasta m., die Brandmaus (m. agrarius), Jan. (H.); poljska m., die Feldmaus (hypudaeus arvalis), Erj. (Ž.); — moker kakor miš; reven kakor jara miš, Jurč.; ni ptič ni miš, er hat keinen ausgesprochenen Charakter, Jurč.; slepe miši loviti, "blinde Kuh" spielen; — mìš, míša, m., Valj. (Rad), Dol., kajk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

miš ž, F8, adagia sunt: kar mazhka rody, radú miſhi lovy; ichneumon, -is, ena Indianiṡh miṡh; murinus, -a, -um, miſhji, kar je od miſhi; mus, -ris, ena miṡh; mus araneus, myṡh s'ṡhpizaſtim gobzam; muscipula, -ae, miſhniza ṡa miſhi loviti; myinda, vel mynda, ſleipe miſhi ygra; papilio, -onis, perihpogazhiza, pol miſhi, pol tyzha; prim. polmiša 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

mišelôvka mišelôvke samostalnik ženskega spola [mišelôu̯ka] ETIMOLOGIJA: ↑miš + ↑loviti
míška -e ž (ȋ)
1. nav. ekspr. manjšalnica od miš: miška je smuknila v luknjo; loviti miške; gleda kot miška iz moke zaradi zaspanosti ima priprte oči; tiho kot miška je sedel v kotu; igra se z njim kot mačka z miško ima ga v popolni oblasti, dela z njim, kar hoče
2. rač. z dlanjo vodljiva naprava, navadno z dvema tipkama, za premikanje kazalca na računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov: klikniti z miško, na miško; miška za prenosnik; desna, leva tipka miške; podloga za miško; tipkovnica in miška / brezžična miška; laserska, optična miška ki premike zaznava s svetlobnim senzorjem / računalniška miška
3. ekspr. ženska, navadno mlajša, prikupna, ali otrok: ta miška mi noče iz glave / kot nagovor kam greš, miška
4. nav. mn. ocvrto pecivo iz kvašenega testa: delati, jesti miške; flancati, krofi in miške
♦ etn. mačka in miška otroška igra, pri kateri se udeleženci sprimejo v krog in branijo tistemu, ki igra mačko, v krog, da bi ujel tistega, ki igra miško

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

míška -e ž (ȋ) manjš.; poud. loviti ~e |miši|; člov., ljubk. |ženska|; rač. premakniti ~o; pojesti tri ~e; snov. ocvreti ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

miškati ► ˈmiːškat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

miškec ► ˈmiškac -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

mišnica ž, F4, arsenicum, béla miſhniza, miſhja ſhtupa, ſtrupoviti práh; auripigmentum, miſhenza; ligellum, -li, v'miſhnizi akelz; muscipula, -ae, miſhniza ṡa miſhi loviti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

močílnik -a [tudi močiu̯nik] m (ȋ)
nar. izvirek, potok, ki izvira iz močila: loviti krape v močilniku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

močílnik -a [tudi u̯n] m (ȋ) pokr. |izvirek|: loviti krape v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

močvírje -a s (ȋ)
1. z zastajajočo vodo trajno prepojen svet: izsuševati močvirje; loviti race po močvirju; zaraščanje močvirij / te rastline rastejo na močvirju na močvirnih tleh / pog.: tu ne morete graditi, ker je močvirje močvirno; pol travnika je močvirje je močvirnega
2. ekspr. moralna propalost, pokvarjenost: pijanec ni vedel, kako bi se rešil iz močvirja; pogrezati se, zagaziti v močvirje / z oslabljenim pomenom utonil je v močvirju greha

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

močvírnik -a m (ȋ)
1. močvirska ptica: ponoči se oglašajo močvirniki; loviti močvirnike; jate močvirnikov
2. pog., slabš. Ljubljančan: naduti, neotesani močvirniki / ljubljanski močvirniki
3. mont. prostor, v katerem se zbirajo jamske vode: čistiti močvirnike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

modrín -a m živ. (ȋ) |metulj|: loviti ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

mrák -a stil. -ú m, mn. mrakôvi stil. mráki (ȃ)
1. čas, ko prehaja dan v noč: mrak je že / mrak se dela mrači se; knjiž. na zemljo je legel, padel mrak zmračilo se je; gost mrak; prvi, pozni mrak; ekspr. počakal je do trdega mraka / jutranji mrak zora, svit; večerni mrak / pri označevanju časovnosti: proti mraku je odpotoval; knjiž. pod mrak se je vrnil; delal je dolgo v mrak; pred mrakom so vojaki odšli na položaje; z mrakom je legel
2. stanje ozračja, ko je vidljivost zmanjšana: v globeli, gozdu, kleti je mrak; oči so se svetile iz mraka; sobni mrak; mrak ječe mračnost; mrak pred nevihto / mn., pesn. mrakovi so razpeti nad gozdovi in gorami; pren., ekspr. mrak nevednosti, obupa, samote
3. ekspr. stanje, ko so ljudje žalostni, potrti: v vsej vasi je takrat vladal mrak; živeti v mraku
4. ekspr. stanje, ko se ovira, preprečuje svoboda, napredek, kritično mišljenje: boriti se proti mraku, za svobodo; srednjeveški mrak
5. zastar. mrk1: lunin, sončni mrak
● knjiž. mrak mu izgine z obraza žalosten, potrt izraz; knjiž. pred oči mu je stopil mrak izgubil je zavest; ekspr. vse to je že zagrnil mrak je že (skoraj) pozabljeno; ekspr. delati od zore do mraka ves dan; ekspr. ti dogodki so že utonili v mrak so pozabljeni; knjiž. bloditi v mraku biti v zmoti, nejasnosti; živeti v neznanju; ekspr. duševni mrak duševna bolezen; zaostalost, nevednost; ekspr. mrak davnine neraziskana, nejasna preteklost
♦ etn. mrak po ljudskem verovanju bitje, ki zvečer škoduje otrokom; meteor. astronomski mrak ki se začne ali konča, ko je sonce 18° pod obzorjem; rib. loviti ob mrakih v nočeh brez mesečine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

mrháriti -im nedov. (á ȃ)
pog. ne loviti v skladu s predpisi: mrhari po lovišču

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

mróž -a m (ọ̑)
morski sesalec z velikima okloma in brki, ki živi v severnih polarnih morjih: loviti mrože; mroži in tjulnji / ekspr. kakšne dolge brke ima, pravi mrož

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

mrtvíca -e ž (í)
1. knjiž. duševna otopelost, nedejavnost, mrtvilo: ljudje so se vdajali mrtvici; zbuditi koga iz mrtvice
// neobčutljivost, brezčutnost: mrtvica roke / premrlo telo in ude je prevzela mrtvica
// med. bolezenska zaspanost: bil je v mrtvici; nastopanje mrtvice pri možganskem vnetju
2. čeb. mrtva čebela v panju, zlasti pri prezimovanju, zastrupitvi, zadušitvi: delavke odstranijo mrtvice; število mrtvic se je povečalo
3. agr. spodnja plast zemlje brez humusa in živih organizmov: ločiti pri izkopavanju plodno zemljo in mrtvico / dati v posodo pri sajenju nekaj živice in nekaj mrtvice
4. struga ali rokav reke s stoječo vodo: loviti ribe v mrtvicah; navesti morebitna imena mrtvic in mlak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

mrtvíca -e ž
1.
spodnja plast zemlje brez humusa in živih organizmovpojmovnik
SINONIMI:
agr. mrtva prst, agr. podtalje
2.
struga ali rokav reke s stoječo vodopojmovnik
SINONIMI:
geogr. mrtva voda, geogr. mrtvi rokav
GLEJ ŠE SINONIM: mrtvilo
GLEJ ŠE: zaspanost, otopelost, prst2, prst2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

múha, f. 1) die Fliege; siten, kakor muha; hišna m., die Stubenfliege (musca domestica), mesarska m., die Fleischfliege (m. vomitoria), zlata m., die Goldfliege (m. Caesar), Erj. (Ž.); mrhojeda m., die Aasfliege (m. cadaverina), mrtvaška m., die Leichenfliege (sarcophaga mortuorum), m. sirovka, die Käsefliege (piophila casei), Erj. (Z.); španjska m. = priščnjak; konjska m., die Pferdefliege, Cig.; = podrepna m., muha, ki živini pod rep sili; — 2) die Fliege, das Korn am Schießgewehre; vzeti, dejati kaj na muho, auf das Korn fassen o. nehmen, Cig.; na muhi imeti, auf dem Korn haben, Cig.; — 3) das Reben- oder Obstauge, C.; — 4) die Flocke: bele muhe, C.; — 5) das Pendel bei der Uhr, Lašče-Levst. (M.); poženi muho, da bo šla ura, Bes.; — 6) slepa muha: neka igra, ki se drugod imenuje "slepa miš", Kras-Erj. (Torb.); — 7) imeti muho, ein Räuschchen haben, angestochen sein, Cig.; — 8) die Grille, die Laune; imeti muhe; = pasti muhe, Mur.-Cig.; = muhe loviti; — muhe v glavi imeti, listig, tückisch sein, C., Z.; — človek poln muh; glava polna visokih muh (voll Einbildung), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

muháriti -im nedov. (á ȃ)
rib. loviti ribe na umetno muho: muhariti in črvariti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

muháriti -im nedov. muhárjen -a; muhárjenje (á ȃ) šport. |loviti na muho|: ~ pod brzicami

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

mústang -a m (ȗ)
1. divji ali pol divji konj, ki živi v Severni Ameriki: loviti mustange
2. tip ameriškega športnega avtomobila znamke Ford: voziti se v mustangu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

nalovíti -ím dov. nalóvil -íla, nam. nalovít/nalovìt; nalovljênje; drugo gl. loviti (í/ȋ í) kaj ~ divjad

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

nalovīti – glej lovīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

negodè, -ę́ta, m. 1) der unzeitig Geborene, der Unzeitling, V.-Cig.; — 2) ein lästiger Mensch, Mik.; — der Thunichtgut, Jan., SlN.; loviti pretepalnike in druge takšne negodete, Jurč.; ein ungerathenes Kind, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

nèlôven -vna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō)
nasproten, drugačen od lovnega: lovna in nelovna območja / nelovna doba / lovne in nelovne živali
♦ lov. nelovna divjad divjad, ki se po predpisih ne sme loviti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

nerésec -sca m (ẹ̄)
knjiž. divji merjasec: loviti neresca; tepla sta se kot dva razdražena neresca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

nèvretênčar nèvretênčarja tudi nèvreténčar nèvreténčarja samostalnik moškega spola [nèwretênčar] tudi [nèwreténčar] ETIMOLOGIJA: ↑ne + ↑vretenčar
obȋl -íla, prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ódica tudi odíca -e ž (ọ̄; í)
knjiž. trnek: loviti z odico; odica z vabo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ogór in ógor -ja m (ọ̑; ọ̑)
zool. jegulji podobna velika roparska morska riba, Conger conger: loviti ogorje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ógor -ja m
zool. jegulji podobna velika roparska morska ribapojmovnik
SINONIMI:
zool. gruj, zool. ugor

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

ogróžen -a -o povdk.
izraža, da je kdo, kaj v stanju, ki vodi v neugoden položaj, izumrtje, izginotje
SINONIMI:
publ. izpostavljen, knj.izroč. ogrožan, pog. v nevarnosti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

okún -a m (ȗ)
zool. manjša sladkovodna riba olivno zelene barve s temnejšimi lisami, Acerina cernua: loviti smuče, okune in ostriže

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

omǫ̑tica, f. 1) der Schwindel, der Taumel, die Betäubung; — 2) betäubender Fischköder, Cig., Lašče-Levst. (M.), Gor.; ribe loviti z omotico, Levst. (Nauk); — 3) der Taumellolch (lolium temulentum), Z.; sama o., nič zdravega zrnja, Slc.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

opósum -a m (ọ̑)
1. zool. podgani podoben, na drevju živeči ameriški sesalec, Didelphis: loviti oposume
2. pog. krzno te živali: kučma iz oposuma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

oráda -e ž (ȃ)
v Sredozemskem morju živeča večja riba z zelenkasto srebrnim telesom in plavutmi spreminjajočih se barv: loviti orade

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

oráda -e ž
v Sredozemskem morju živeča večja riba z zelenkastosrebrnim telesom in plavutmi spreminjajočih se barvpojmovnik
SINONIMI:
zool. zlatobrov
GLEJ ŠE: riba

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

óst -í ž (ọ̑)
1. zelo zožen, priostren končni del česa; konica: naperiti ost v koga; odkrhniti, odlomiti ost; kovinska ost; ost kopja, meča, sulice, trnka / knjiž. v daljavi so se bleščale osti gor vrhovi
// končni, ožji del česa sploh: v soncu so se svetile osti vojaških čelad
♦ zool. čelna ost koničasti podaljšek koša rakov deseteronožcev
2. ekspr. kar izraža kritičen, negativen odnos: v ženinem odgovoru je začutil ost; idejna ost v članku / kritična, satirična ost
// knjiž. pikra, zbadljiva beseda ali misel: njegova pripoved je bila polna osti; ost pregovora
3. mn., rib. vilice, s katerimi lovijo ribe: loviti z ostmi; nabadati ribe z ostmi
● ekspr. odbiti besedam ost obzirno reči, povedati zlasti kaj nasprotujočega; ekspr. kritiki odlomiti ost omiliti jo; zastar. stavbo je načela ost časa je načel čas, zob časa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ǫ̑st, -ȋ, f. 1) die scharfe Spitze, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); osti kaliti (puščicam), Vod. (Pes.); — der Stachel, Mur.; — die Fischgräte, C.; — die Spitze, die Pointe (eines Gedankens), Cig. (T.); — 2) pl. osti, die Fischgabel, Dict., Cig., Jan., C.; ribe loviti z ostmi, ščuke nabadati na osti, LjZv.; — 3) pl. osti, der Zirkel, bes. der Hohlzirkel, der Zirkel der Binder, V.-Cig., C., SlGor.; — 4) pl. osti = osne: z ostmi platno na obeh krajih razpenjajo, C.; — 5) die Schärfe, C.; skrhane ostrine na ost prekovati, Jap. (Sv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ostí -í ž mn. -ém -í -éh -mí (ȋ í; ȋ) loviti ribe z ~mi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ostí -í ž mn.
rib. priprava iz rogljev in držaja, s katero lovijo ribepojmovnik
SINONIMI:
nar. bardun, rib. ostve
GLEJ ŠE: ribariti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

ostríž -a m (ī) zool.
1. nav. mn. morske ali sladkovodne ribe s podolgovatim, sploščenim telesom in bodicami na hrbtni plavuti, Percidae: loviti ostriže / rečni ostriž; sončni ostriž sladkovodna riba pisanih barv, živeča v Blejskem jezeru, Lepomis gibbosus
2. najhitrejša ptica ujeda, ki lovi zlasti manjše ptice; škrjančar: gnezdo ostriža

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

óstva -e ž (ọ̄)
nav. mn., rib. vilice, s katerimi lovijo ribe; osti: loviti z ostvami je po zakonu prepovedano; ostve na dolgem, močnem drogu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

óstve -tev [tə] ž mn. (ọ́; ọ̑) loviti ribe z ~ami z ostmi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

otíš -a m (ȋ)
nar. tolmun, navadno manjši: loviti ribe v otišu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ozelót -a m (ọ̑)
zool. leopardu podobna rjavkasto lisasta zver, ki živi v Južni in Srednji Ameriki, Leopardus pardalis: loviti ozelote / krzno ozelota

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

páglavec -vca m (á)
1. slabš. kdor (rad) povzroča neprijetnosti, nevšečnosti, navadno fant, deček: paglavci so ga dražili in zasmehovali; obnaša se kot paglavec
// ekspr. fant, deček1: kruh je razdelil med svoje tri paglavce; naš poredni paglavec
2. zool. žaba, močerad na razvojni stopnji med jajčecem in razvito žabo, močeradom: loviti paglavce v mlaki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

papalína -e ž (ȋ)
zool. majhna, ob bokih zelo stisnjena riba, ki živi zlasti v severnih morjih; sprat: loviti papaline

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

perjád -i ž (ȃ)
večje domače ali divje ptice: loviti, streljati perjad; skrbeti za perjad; otroci so se razbežali kakor perjad / povečati število perjadi / divja perjad
♦ lov. poljska perjad fazani, prepelice; vodna perjad race, gosi
// perutnina: gojiti perjad; doma ima veliko perjadi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

perjád -i ž, skup. (ȃ) loviti ~; redk. perutnina

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s] STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes
FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej ↑pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pijávka -e ž (ȃ)
1. vodni zajedavec, ki se prisesa na ljudi in živali in se hrani z njihovo krvjo: loviti pijavke; v močvirju je bilo vse polno pijavk
2. slabš. grabežljiv, izkoriščevalski človek: lastnik tovarne je bil prava pijavka; kapitalistične pijavke
♦ zool. pijavke kolobarniki s priseskom na sprednjem in zadnjem koncu, Hirudinea; konjska pijavka; medicinska pijavka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pijávka -e ž (ȃ) loviti ~e; člov., slabš. |grabežljiv, izkoriščevalski človek|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

piskálọ, n. das Blasinstrument (Pfeife, Flöte), Cig., Jan., Cig. (T.), C.; die Vogelpfeife: Loviti ptiče na p., GBrda-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

piškúr -ja m (ú)
vodni zajedavec, ki se hrani z izsesavanjem rib: loviti piškurje
♦ zool. piškurji obloustke kačastega telesa s hrbtno in repno plavutjo, Petromyzonidae; potočni piškur; rečni piškur

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

piškúr -ja m s -em živ. (ú) loviti ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

piškúr -ja m
vodni zajedavec, ki se hrani z izsesavanjem ribpojmovnik
SINONIMI:
redk. kačelica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

pížmovka -e ž (ī)
zool. vodni glodavec, ki izloča iz žleze ob zadnjični odprtini mošusu podobno tekočino, Ondatra zibethica: loviti pižmovke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pížmovka -e ž
zool. vodni glodavec z dragocenim krznom, ki izloča iz žleze ob zadnjični odprtini mošusu podobno tekočinopojmovnik
SINONIMI:
zool. podgana pižmarica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

plánkton -a m (ȃ)
biol. združba organizmov, ki lebdijo v morju ali jezerih: loviti plankton; ribe se hranijo s planktonom; razvoj planktona / rastlinski, živalski plankton

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

plavíca plavíce samostalnik ženskega spola [plavíca] STALNE ZVEZE: kitajska plavica
FRAZEOLOGIJA: moder kot plavica
ETIMOLOGIJA: ↑plav
pleníti in pléniti -im nedov. (ī ẹ́)
1. nasilno množično jemati materialne dobrine: vojaki so plenili in požigali po deželi
// ropati: pleniti denar / pleniti popotnike
// ekspr. večkrat zapleniti: cariniki plenijo vedno več mamil; revijo so plenili toliko časa, da je nehala izhajati
● ekspr. borci so skoraj golih rok plenili sovražniku orožje jemali
2. ekspr. negospodarno izkoriščati: tujci plenijo naravna bogastva dežele; pleniti gozdove
// izrabljati, izkoriščati: ni hotel pleniti ljudi
3. loviti in ubijati druge živali za hrano: aljaški grizliji plenijo losose; ježi plenijo žuželke; pleniti ribe, sesalce / medvedi in volkovi včasih plenijo drobnico
// lov. z orožjem, pastjo prihajati do divjadi: lovske družine na nekaterih območjih občasno plenijo jelenjad in srnjad / divjadi ne plenijo le lovci, temveč tudi potepuški psi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

plitvína plitvíne samostalnik ženskega spola [plitvína] ETIMOLOGIJA: ↑plitev
podúst -i ž
rib. večja sladkovodna riba, ki se drsti v velikih jatahpojmovnik
SINONIMI:
rib., žarg. pečenka

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

pôhra in póhra -e ž (ȏ; ọ̑)
zool. manjša sladkovodna riba s temnimi lisami po telesu in tipalkami ob ustni reži, Barbus meridionalis petenyi: loviti pohre in mrene

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pojati nedov., F2, propulsare, pred ſabo gnati, pojati, loviti; propulsator, -oris, odganîaviz, kateri poja, ali lovy; prim. pojan 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pojati nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pôlh pôlha samostalnik moškega spola [pôu̯h] STALNE ZVEZE: afriški polh, drevesni polh, navadni polh, sivi polh, vrtni polh
FRAZEOLOGIJA: spati kot polh
ETIMOLOGIJA: = cslov. plъxъ, hrv., srb. pȕh, češ. plch < pslov. *pьlxъ iz ide. korena *pel- ‛siv, svetel’ tako kot litov. pelė̃ ‛miš’ - več ...
pôlh -a [pou̯h] m (ō ó)
gozdni glodavec s sivim, po trebuhu belim kožuhom in košatim repom: loviti polhe; spi kot polh trdno; debel kot polh / jesti polhe / past za polhe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pôlh -a [u̯h] m živ. (ó; ȏ ó) loviti ~e; poud. Spi kot ~ |trdno|
polšíca -e [u̯š] ž (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pôlh -a m
gozdni glodavec s sivim, po trebuhu belim kožuhom in košatim repompojmovnik
SINONIMI:
ekspr. polhek
GLEJ ŠE: lov1, past

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

pôlhati -am [pou̯hati] nedov. (ȏ)
nar. loviti polhe: polhali so celo noč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pôlhati -am [u̯h] nedov. -ajóč, -áje; pôlhanje (ȏ) pokr. |loviti polhe|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

poljati se ► ˈpȯl’at se -an se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pôlôsel -ôsla [pou̯osəu̯] m (ȏ-ó)
zool. oslu podobna žival s krajšimi uhlji, od bledo rumene do rdečkasto rjave barve in s črno črto na hrbtu, Equus hemionus: loviti polosle

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

polovíti -ím dov. polôvil -íla, nam. polovít/polovìt; polovljênje; drugo gl. loviti (í/ȋ í) koga/kaj ~ vse kokoši; poud. ~ tatove |drugega za drugim prijeti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

polovīti – glej lovīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pomišljati se

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

popajǜvati -ǘjem nedov. popadati, grabiti, loviti: Ovo i za tébe jaj! kak popajüje BKM 1789, 413; Ovo i za tébe jaj! kak popajüje SŠ 1796, 133; Za tébe nevidôcs tüdi popajüje BRM 1823, 215; ürocsine ali hi'ze bli'znyega ſzhüdov jálnoſztjov ne popajüjmo KŠ 1754, 59

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

popasti1 dov., F14, adhibe operam, pomujai ſe, popadi ẛa mujo; aggredi, ſe lotiti, ẛazheti eniga popaſti, zhes eniga s'beſſédo, s'mezhom vdariti; apprehendo, -ere, popadati, popaſti, ẛapopaſti,ẛadéti, neſrèzha me je ẛadela, k'ſerzi ſi gnati, ſe ẛavṡèti, hitru ſe ſerditi; arripere, popaſti, ẛmakniti, ẛapopaſti; capere, vṡèti, loviti, popaſti, vloviti, ẛapopaſti, prieti; comprehendere, popaſti, ſapopaſti, vloviti, s'gruntati, ẛnati, ẛaſtopiti, vuzhiti; cooriri, ſe povṡdigniti, poraſti, poṡkozhiti, popaſti; mannalis, -le, ena polna pèſt, kar ſe more s'rokó, ali s'peſtjó popaſti; pedica, -ae, ena ṡaderga ṡa nogè popaſti, inu vjeti; praehendere, popaſti; prehendere, popaſti, primiti, pryeti, ṡapopaſti; prendere, popaſti; rapere, glabiti, ṡmikati, reṡmakniti, popaſti, poglabiti, poſyli vṡèti, inu odneſti, ali odpelati; rapiens, ṡmakneozhi, kateri popade, inu po ſyli prózh pela; prim. popaden 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

postŕv -i in -í ž (ȓ)
sladkovodna riba z velikim gobcem in različnimi pegami, ki živi v bistrih vodah: postrvi se že drstijo; loviti postrvi; pikaste postrvi
♦ zool. ameriška ali kalifornijska ali mavrična postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka; jezerska postrv; potočna postrv z izrazitimi rdečimi pegami; potočnica; soška postrv ki živi samo v jadranskem porečju; glavatica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

potegálka -e [tudi potegau̯ka] ž (ȃ)
rib. vlačilna mreža, s katero se zagradi priobalni del morja in s pritegovanjem k obali lovijo ribe; trata2: loviti s potegalko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pòtok -óka tudi -óuka m potok, reka: vdaro je potok vhi'zo ono KŠ 1771, 186; On je kako edno vſzádjeno drevo poleg potoka SM 1747, 92; gda ga je szrecsen gorinájdes – kre Jordána potoka KOJ 1845, 126; I ſzoboutni dén ſzmo vo sli zmeſzta kpotoki KŠ 1771, 392; Bližávajmo se k potoki AI 1878, 3; K-ednomi potoki prisla AI 1875, kaz. br. 7; i krſztseni ſzo vſzi v-Jordánſzkom potouki KŠ 1771, 103; Rake loviti v-potokê KAJ 1870, 79; potoczke z-csrvá nyegovoga bodo tekli 'zive vodé KŠ 1771, 290; Tak i bregouvje kako potoczke, zmejſzt tekli bodejo BKM 1789, 445; ino potoczi Beliálszki szo me presztrasili TA 1848, 10; i ſzpádnola je [zvejzda] na trétyi táo potokouv KŠ 1771, 781; potokov imé je vsze lasztivnoimé AIN 1876, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

povodnják -a m (á)
1. nav. mn., zool. hrošči, prilagojeni življenju v vodi, Dytiscidae: loviti povodnjake
2. povodni mož: bradat povodnjak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

povodnják -a m živ. (á) loviti ~e |hrošče|; člov., redk. povodni mož

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

povsod prisl., F25, circunvagus, kateri ſe povſod okuli klati; generaliter, generatim, povſód; omnino, povſod; percelebrare, povſod reṡglaſſiti, inu reṡneſti; pervenari, povſód ṡvirino loviti; praedicatur, ſe povſód pravi; ubique, pouſód; ubivis, pouſód; utrobique, povſ[od]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

Požarna voda
Prosim vas za pomoč pri težavi, na katero sem naletel pri pripravi prevoda navodil za zajem požarne vode , nem. Löschwasser-Rückhaltung . V slovenski strokovni javnosti s področja požarnega varstva sta se namreč pri izdelavi in izdaji zadnje tehnične smernice ( TSG-1-001: 2019 Požarna varnost v stavbah ) pojavila dva izraza, ki prej nista bila del strokovnih besedil. To sta gasilna voda in požarna voda , ki sta v smernicah opredeljeni tako:  gasilna voda  kot voda, ki je uporabljena za gašenje,  požarna voda pa kot gasilna voda, ki ostane na požarišču po gašenju. Oba termina sta tako v stroki kot tudi v širši javnosti velikokrat narobe uporabljena in razumljena, saj je pogosto v rabi le eden od njiju, ne glede na to, o kateri vodi je govora. Sprašujem vas, ali sta navedena termina v slovenskem jeziku sploh smiselna oziroma ali bi bila bolj smiselna raba terminov gasilna voda (voda, ki je uporabljena za gašenje) in onesnažena gasilna voda (gasilna voda, ki ostane na požarišču po gašenju)? To bi tudi bolj ustrezalo nemški terminologiji na tem področju, ki pozna samo Löschwasser , kar ustreza poimenovanju gasilna voda , in kontaminiertes Löschwasser , kar bi lahko bilo v slovenščini kontaminirana ali onesnažena gasilna voda , zgoraj omenjena smernica pa uvaja termin požarna voda .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

prášič prašíča samostalnik moškega spola [prášič] STALNE ZVEZE: divji prašič, krškopoljski prašič, vietnamski prašič
FRAZEOLOGIJA: cviliti kot prašič, debel kot prašič, jesti kot prašič, prašič pri koritu, zaklati kot prašiča koga, Ni ga tiča čez prašiča.
ETIMOLOGIJA: = hrv. pràščić < pslov. *porsьčit'ь iz ↑prasec - več ...
precèp -épa m (ȅ ẹ́)
1. na enem koncu preklana palica, navadno za lovljenje kač, rakov: narediti, uporabljati precep / loviti s precepom
● cepljenje v precep pri katerem se cepič vtakne v zarezo debelejše podlage
♦ vet. lesena priprava za stisnjenje semenovoda, žil, mišic pri kastraciji
2. kraj, prostor med dvema navadno zapirajočima se krakoma česa: okno je stisnilo zaveso v precep / kača ni mogla uiti iz precepa; zagozdil se je v skalni precep
3. orodje s čeljustma, ki se z vretenom stisneta, za vpenjanje in trdno prijemanje predmeta pri obdelavi; primež: dati desko, ključ v precep
4. ekspr., s predlogom položaj, ko samostojno ukrepanje, odločanje ni mogoče: zaradi te izjave ga je dobil v precep; priti, ujeti se v precep; imeti koga v precepu / biti v precepu ne moči, znati se odločiti; biti v težkem položaju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

precep m, F2, ames, amitis, prezép ẛa tyze loviti; cippus, klada, terliza, ſhpringarji, prezép

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pred predl., F92, ad iudicium dicere, pred rihto govoriti; antecuculo, pred dnèm; antemurale, ena pred poſhtaino, ali pred méſtnim ẛydom poſtavlena bramba; ante oculos, pred ozhmy; diutius, daile, pred dolgim zhaſſom; laborem fugere, nerad délati, pred dellam béṡhati; nudius sextus, pred ſheſtémi dnèvi; praeflorere, pred drugimi zveſti; praestò, per rokah, pred rokami biti; pro, ṡá, pó, pre, pred: Pro deo, ṡá Bogá; propulsare, pred ſabo gnati, pojati, loviti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pregánjati -am nedov. (ȃ)
1. zasledovati koga z namenom uničiti ga ali mu onemogočiti delovanje: gestapo ga je preganjal; preganjati krivoverce, sovražnike; preganjati uživalce mamil; preganjajo ga kot divjo zver
// delati, povzročati, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: skušal mu je preganjati neprijetne misli; le s težavo ji je preganjal spanec / z žganjem preganja prehlad; s pesmijo si preganja skrbi
2. nav. ekspr. delati, povzročati neprijeten občutek, skrb: krivda ga preganja; strah pred smrtjo jo preganja / občutek nesreče jih še vedno preganja / še dolgo so ga preganjale fantove začudene oči / ta problem ga že nekaj časa preganja zelo razmišlja o njem
// z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: utrujenost ga preganja; žalost jo preganja je žalostna / vse življenje ga preganja nesreča
3. ekspr., v zvezi s s, z nadlegovati, vznemirjati: preganja ga s svojim pripovedovanjem; kar naprej ga preganja z vprašanji
4. ekspr. poditi (stran), odganjati: ne hodi od doma, saj te nihče ne preganja / preganjati dim, soparo
5. ekspr. loviti, goniti: pes preganja zajca / šli so preganjat srnjaka
● ekspr. vedno jo čas preganja ima premalo časa za kako delo; ekspr. vest ga preganja ima neprijeten občutek zaradi krivde; knjiž., ekspr. mrak preganja dan mrači se; ekspr. preganjati dolgčas dolgočasiti se; ukvarjati se s čim, da ne bi bilo dolgčas; ekspr. mačka preganjati prizadevati si za boljše počutje, razpoloženje po nezmernem uživanju alkohola

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pregánjati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: pregnáti
3.
kdo/kaj poditi koga/kaj
Vsi ga /nestrpno/ preganjajo od doma.
4.
kdo/kaj poditi koga/kaj
Lovski psi preganjajo divjad (že na obronkih pašnikov).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

pregánjati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
GLEJ: pregnáti se
kdo/kaj poditi se
Zlikavci so se /prav nesramno/ preganjali (predvsem v predmestjih).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

prelovíti -ím dov. prelóvil -íla, nam. prelovít/prelovìt; drugo gl. loviti (í/ȋ í) kaj ~ ves gozd

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

prepovédati -povém dov. (ẹ́)
povedati, sporočiti, da se kaj ne sme narediti, delati: prepovedal jim je govoriti o teh stvareh; gostilničar jim je prepovedal kartanje; s pogledom, z roko komu kaj prepovedati; strogo prepovedati / zdravnik mu je prepovedal težko delo / prepovedali so mu cigarete / zastar. prepovedal jim je svojo hišo vstop vanjo
// povedati, sporočiti to, navadno z grožnjo kazni: prepovedati nadurno delo; občinski organi so prepovedali točiti alkoholne pijače pred sedmo uro zjutraj; z odločbo, zakonom prepovedati; pisno, ustno prepovedati / pod kaznijo prepovedati
// povedati, sporočiti, navadno z grožnjo kazni
a) da se kaj zaradi določenih lastnosti, razlogov ne sme, ne more brati, gledati, širiti: prepovedati film, knjigo, nauk
b) da kaj ne sme več obstajati: prepovedati kako društvo, organizacijo / časopis je nekaj časa izhajal, nato so ga prepovedali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

prepovẹ́dati, -vẹ́m, vb. pf. verbieten; p. komu kaj; p. zidanje; p. komu kod pasti; tod je prepovedano ribe loviti; prepovedan čas, die verbotene Zeit.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

preríja -e ž (ȋ)
obširen travnat svet z visoko travo v Severni Ameriki: loviti živali v preriji / ameriške, kanadske prerije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

prijeti1 dov., F4, capere, vṡèti, loviti, popaſti, vloviti, ẛapopaſti, prieti; complecti, objemati, prieti, obſezhi, objeti; prehendere, popaſti, primiti, pryeti, ṡapopaſti; scabrosus, -a, -um, oṡtrú ṡa perjeti; prim. primiti 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

prizadévati si -am si nedov.
za kaj delati, biti aktiven za dosego, uresničitev česa
SINONIMI:
truditi se, pog. dajati vse od sebe, publ. delati na tem, ekspr. gnati se, ekspr. izgorevati, ekspr. loviti se, neknj. pog. matrati se, ekspr. napenjati se, star. napenjati vse žile, ekspr. napihovati se, knj.izroč. napirati se, ekspr. nategovati se, ekspr. natezati se, ekspr. pehati se, ekspr. poganjati se, knj.izroč. potegovati se, knj.izroč. potezati se, ekspr. potiti se, ekspr. pretezati se, nar. prizadejati si, nar. prizadeti si, knj.izroč. stremeti, zastar. stremiti, publ. vlagati vse sile v kaj, neknj. pog. vse narediti, publ. zavzemati se, ekspr. znojiti se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

ptíca -e ž (í)
1. žival, ki ima peruti, kljun in je pokrita s perjem: ptice čivkajo, pojejo, vreščijo; ptica je kljuvala, odletela; loviti ptice; jata ptic; živi kakor ptica pod nebom svobodno, brezskrbno / divja, domača ptica; gozdna, nočna, vodna ptica; mrtvaška ptica po ljudskem verovanju ptica, ki napoveduje smrt, zlasti sova, čuk; ptica pevka, selivka, ujeda; razstava ptic
2. ekspr., navadno s prilastkom iznajdljiva, prebrisana ženska: sosedovo dekle je prava ptica
● ekspr. jeklena, srebrna ptica letalo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ptìč ptíča m (ȉ í)
1. žival, ki ima peruti, kljun in je pokrita s perjem: ptiči čivkajo, pojejo; krmiti, loviti ptiče; jata ptičev; biti vesel kot ptič; živeti kot ptič na veji svobodno, brezskrbno / divji, domači ptiči; močvirski, vodni ptiči; ptiči pevci; ekspr. kralj ptičev orel
2. ekspr., navadno s prilastkom iznajdljiv, prebrisan človek: sosed je šele pravi ptič / on je čuden ptič; postal je pravi nočni ptič (rad) dolgo bedi, dela; (rad) ponočuje
● ekspr. ni ne ptič ne miš nima izrazitih lastnosti, značilnosti; ekspr. jekleni ptič letalo; fant je gol kot ptič je brez kakršnegakoli imetja; enaki ptiči skupaj letijo ljudje s podobnimi nazori se radi družijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ptìč, ptíča, m. = ptica, der Vogel; ptiče loviti, poljski ptiči, das Feldgeflügel, Cig.; ptiči pevci, die Singvögel, Cig. (T.); ptiči selci, die Zugvögel, Cig.; ni ptič ni miš = er ist kein ausgesprochener Charakter, Jurč., nk.; — pravi ptič je, er ist ein rechter Schelm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

puljati se ► ˈpul’at se -an se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ráčiti 2., -im, vb. impf. = rake loviti, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ràk1 ráka m (ȁ á)
1. morska ali sladkovodna žival s podolgovatim apnenčastim oklepom in kleščami, ki plava navadno nazaj: rak se levi; kuhati, loviti rake; oklep raka / morski, sladkovodni raki / jesti rake
2. kdor je rojen v astrološkem znamenju raka: samski rak; biki, raki in škorpijoni
● rdeč kot kuhan rak zelo; rojen v znamenju raka v času od 22. junija do 22. julija; ekspr. vse njegovo prizadevanje je šlo rakom žvižgat je bilo zaman, brez uspeha; ekspr. kmalu bi bili šli vsi rakom žvižgat bi umrli, se ubili
♦ astron. Rak četrto ozvezdje živalskega kroga; zool. raki vodni členonožci, ki dihajo s škrgami in imajo dva para tipalnic, Crustacea; potočni rak večji sladkovodni rak s širokim glavoprsjem in z dolgim repom, Astacus astacus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ràk1 ráka m živ. (ȁ á) loviti ~e; biti rojen v znamenju ~a
rákovka -e ž (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

rákec -kca m (ȃ)
manjšalnica od rak, žival: loviti drobne rakce / morski rakci / jesti rakce; rakci v omaki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

rákovica -e ž (á)
1. morska žival z okroglim apnenčastim oklepom in kleščami, ki se po kopnem premika postrani: loviti, opazovati rakovice / jesti rakovice
2. mreža za lovljenje rakov: loviti z rakovicami
♦ zool. rakovice višje razviti raki s petimi pari nog hodilk in slabo razvitim zadkom, Brachyura; žel. rakovica del podolžnega lokomotivnega kotla ob prehodu v pokončni kotel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

rákovica -e ž (á) loviti ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

rárog -a m (ȃ)
zool. velik morski rak brez klešč, Palinurus vulgaris: loviti raroge; okusno meso rarogov; rarogi in jastogi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ravnotéžje -a s, pojm. (ẹ̑) izgubiti, loviti, obdržati ~; priti iz ~a; biti v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ravnotéžje -a s
1.
stanje, v katerem je sila telesa, teles na obeh straneh enakapojmovnik
SINONIMI:
ravnovesje, knj.izroč. balansa, zastar. vesa
2.
stanje, v katerem so nasprotne, nasprotujoče si sile, stvari enako velike, močne
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: ravnovesje
GLEJ ŠE: organ

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

ravnovésje -a s (ẹ̑)
1. stanje, v katerem je teža telesa, teles na obeh straneh enaka; ravnotežje: loviti ravnovesje na gredi; čoln so težko držali v ravnovesju
2. navadno s prilastkom stanje, v katerem so
a) nasprotujoče si sile enako velike, močne: vzpostavitev ravnovesja političnih, vojaških sil v svetu / ohranjevati, porušiti ravnovesje v naravi
b) nasprotne, različne stvari enako velike, usklajene: posamezne zgodbe romana so v ravnovesju / ekspr. slikarju se je posrečilo ustvariti ravnovesje v barvah / bilančno, proračunsko ravnovesje
// stanje umirjenosti, duševne skladnosti: po teh besedah se mu je vrnilo ravnovesje / poskušal je najti duševno, notranje ravnovesje / spraviti, ekspr. vreči koga iz ravnovesja
♦ fiz. stanje, v katerem telo vztraja, dokler ne nastopi nova zunanja sila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

rávšelj -šlja in -na [rau̯šəlj] m (á)
1. star. iz vrbovih vej ali žice pletena košu podobna priprava za lovljenje rib, rakov; vrša: nastaviti ravšelj v vodo
// taki pripravi podobna mreža, past za ptiče, polhe: loviti z ravšljem
2. nav. slabš. grob, neolikan človek: ne mara imeti opravka s tem ravšljem; ta ženska je pravi ravšelj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

rávšelj2 -šlja m z -em (á) star. loviti rake z ~em z vršo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

réta -e ž (ẹ̑)
veliko rešeto z redko mrežo: metati zrnje v reto; presejati z reto; kot reta velik in širok klobuk / loviti ptiče na reto tako, da je vaba pod reto, podprto s paličico, ki se spodmakne
● star. reta na nebu se je skrila za oblak polna luna; star. na glavi ima reto velik slamnik s širokimi krajci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ríba -e ž (í)
1. vodna žival, ki diha s škrgami in se premika s plavutmi: v potoku plavajo ribe; riba se je ujela na trnek; loviti ribe; ploščata, rdečkasta, spolzka riba; gojenje, pogin, predelava rib; jate, vlaki rib; molči, plava kot riba; to potrebujem kot riba vodo zelo; premetaval se je kot riba na suhem, v mreži; gladek, nem, zdrav kot riba / čistiti, otrebiti ribe; peči ribe; konzervirane, sveže, užitne ribe / jesti ribe; pog. iti v gostilno na ribe / akvarijske, morske, rečne, sladkovodne ribe; leteče ribe z zelo povečanimi prsnimi plavutmi, ki se lahko premikajo, letajo nad vodno gladino / kit je največja morska riba morski sesalec
2. ekspr., navadno s prilastkom oseba, ki ima v kaki organizaciji, dejavnosti, zlasti negativni, pomen, vlogo, kot jo določa prilastek: pri kontroli so ujeli nekaj mednarodnih rib; velike ribe se obdavčenju izognejo
3. meso z zunanjega dela govejega plečeta brez kosti: razrezati ribo v zrezke / plečna riba
// meso s svinjskega hrbta brez kosti: pripraviti ribo kot pečenko
4. kdor je rojen v astrološkem znamenju rib: ribe so intuitivne in optimistične; samske, vezane ribe
● rojen je v znamenju ribe v času od 19. februarja do 20. marca; ekspr. vse njegovo prizadevanje je šlo rakom žvižgat in ribam gost je bilo zaman, brez uspeha; ekspr. kmalu bi bili šli vsi rakom žvižgat in ribam gost bi umrli, se ubili; ekspr. to je mrzlokrvna riba (spolno) hladna ženska; ekspr. kakšna računarska riba si hladen, brezčustven človek; počutiti se kot riba na suhem neugodno, slabo, v vodi ugodno, prijetno; riba mora plavati (trikrat: v vodi, v olju in v vinu) kadar se jedo ribe, se pije vino; velike ribe male žro močnejši zatirajo slabotnejše; preg. riba pri glavi smrdi če je kaka skupnost, družba slaba, je treba krivdo iskati med vodilnimi, odgovornimi ljudmi
♦ astron. Ribi dvanajsto ozvezdje živalskega kroga; etn. riba faronika po ljudskem verovanju bitje v obliki ribe, ki nosi na hrbtu svet; gastr. bela riba morska riba boljše vrste; plava riba morska riba navadno slabše vrste; rib. ribe prijemajo; tisk. riba znak, črka neustreznega tipa v stavku; zool. električne ribe ribe, ki v telesu ustvarjajo električno napetost; riba selivka riba, ki se ob drsti seli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

riba ž, F106, acus, -ci, ena morska riba s'ẛhpizhaſto glavó; chromis, ena riba, katera v'vodi gnéṡdu ima; genus natantum, ribe; oxygarum, -ri, en kiſſil brodet is rib, s'jeſſiham narejen; piscari, Ribe loviti; piscis, -cis, riba; pisculenta aqua, polhina voda rib, kir je doſti rib; thymalus, lipan, riba; tursio, -onis, ena morṡka riba

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

riba -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ribáriti -im nedov. (á ȃ)
loviti ribe: ribiči ribarijo; ribariti ob obali, v morju; čolnariti in ribariti / ribariti s trnkom / ladja ribari ob otoku
● ekspr. v kalnem ribariti izrabljati neurejene razmere za dosego cilja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ribeloviti gl. loviti, riba ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ribičevati [ribičeváti ribičȗjem] nedovršni glagol

loviti ribe; ribariti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ríbiti -im nedov. (í ȋ)
nar. vzhodno loviti ribe: ribič ribi; otroci so ribili v potoku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ríbiti, rȋbim, vb. impf. = ribe loviti, Mur., V.-Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ríbiti se -im se nedov. loviti se, prijemati: Krapi i šarani Jáko se ribijo AI 1878, 21

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ríbji -a -e (ȋ) ~ samec; poud. človek z ~imi očmi |s hladnimi, brezizraznimi|
po ríbje primer. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ loviti zrak

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ríbnica -e ž (ȋ)
star. ribiška palica: loviti z ribnico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ríbnik -a m (ȋ)
večja, umetno narejena kotanja z zajezeno vodo, zlasti za gojenje rib: čistiti ribnik; voziti se s čolnom po ribniku; kopati se v ribniku; loviti ribe v ribniku; blaten ribnik / gojitveni ribnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ríbnik -a m (ȋ) kopati se, loviti ribe v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ribón -a m
zool. ploščata rdečkasta morska riba s temnima lisama nad prsnima plavutmapojmovnik
SINONIMI:
zool. arbon

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

rimski -a prid. rimski: Pompèius Rimski im. ed. m Ceſar je bil ſvoj peld ſturil s'shlahtneh kamenu ǀ lubenſniu, kakor Pompeius Rimſki im. ed. m Ceſſar ǀ Odgouorij ner poprej en Rimiski im. ed. m Goſpud ǀ Inu Gartia Ramski im. ed. m Purgarje dial, kadar Ceſſar bil ga je ſapovedal gajshlat. Civis Romanus ſum ǀ Letu je dobru vejdla Rimska im. ed. ž Gospa Lugretia ǀ Ta vishishi Rimsha im. ed. ž Gospoda je bila prepovedala ǀ Rimsku im. ed. s krajlevuſtvu je tebi danu ǀ ga je imenoval ſynu Rimskiga rod. ed. m ſtola ǀ veliku Rimske rod. ed. ž Gospode ſò bily na ohzet povabeli ǀ ſe vojskouati zhes ſaurashnike Rimskiga rod. ed. s krajlevustva ǀ je bil s' ſvoio mozhno vojſko od Rimſkiga rod. ed. s meſta prozh potegnil ǀ Marcus Antonius je bil pokaſal ſrajzho tiga dobrutliviga Ceſaria Auguſta Iudiusa Rimskimu daj. ed. m folku ǀ je bil odgovuril Pirrus Rimſkimu daj. ed. m Generalu Fabriciuſu ǀ leta ſe ie bil Rimski daj. ed. ž goſpodi ſameril ǀ Nezh nenuza brumnoſt, inu sakonska vera Lucrety Rimski daj. ed. ž Gospej ǀ je Rimskimu daj. ed. s Krajleſtvi Myr sadubil ǀ Ceſſar Auguſtus vus Rimski tož. ed. m folk je en dan goſtil ǀ kakor je S. Paulinus sahualil eniga Rimskiga tož. ed. m ži. Gospuda Alexiuſa is imenam ǀ en dan je bil povabil Rimsko tož. ed. ž Goſpodo v'gostje ǀ veliku lejt je branil Rimsku tož. ed. s meſtu pred tem ſaurashnikam Franzoſam ǀ Je regeral Rimſku tož. ed. s krajleuſtvu Claudius Ceſſar ǀ En Angel ſe taiſtimu folku na Rimskim mest. ed. m Gradi prikashe ǀ Ta ſteber prezej ſam od ſebe ſazhne ſe ulezhi po cellem Rimskem mest. ed. s meſtam pruti tej vodi Tiberis imenovani ǀ njegou ozha Cicero je shelel, de bi ſyn pred Rimsko or. ed. ž Gospodo enu lepù govorjene naprei perneſel ǀ kadar Antoninus, inu Brutus Rimska im. dv. m Firshta na semli ſta ſe vojskovala ǀ Rimski im. mn. m Gospodizhizhi ſo ny na shlushbo ſtregli ǀ nekadaj Rimſki im. mn. m Purgarij velik vrshoh ſo imeli veſseliti ſe ǀ jeſt ſpumnim kaj te ſtare Rimske im. mn. ž hiſtorje pravio ǀ katiro Ceſſar Cajus Caligula je bil Rimskim daj. mn. Purgariom dall ǀ Ceſſar Numa Pompilius je bil vſe Rimske tož. mn. m purgarje v' goſtie povabil ǀ de bi ſe ſamimu Papeshu ſpovedal, inu vſe Rimske tož. mn. ž Cerkvi obijskal ǀ berem v' Rimskih mest. mn. hiſtoriah ǀ nemorem ſamauzhat, kar ſim v'Rimiſkih mest. mn. hiſteriah bral ǀ S'Rimskimi or. mn. sholnerij ſo bilij shli Christuſa loviti → Rim

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

róg Frazemi s sestavino róg:
kazáti róge [kómu], nasadíti kómu róge, natákniti kómu róge, pognáti kóga v kózji róg, pokazáti róge [kómu], róg sv. Petra, správiti kóga v kózji róg, temà kot v rógu, temnó kot v rógu, ugánjati kóga v kózji róg, ugnáti kóga v kózji róg, v èn róg tróbiti [s kóm], v èn róg túliti, v ísti róg tróbiti [s kóm], zagrábiti bíka za róge, zgrábiti bíka za róge, zvít kot kózji róg

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

róparica -e ž
žival, ki za hrano lovi, pobija druge živalipojmovnik
SINONIMI:
roparska žival, plenilska žival, plenilec, ekspr. grabežljivec, star. grabljivec, star. grabljivka, redk. ropar, zastar. zgrabljiva žival
GLEJ ŠE SINONIM: roparka
GLEJ ŠE: riba, riba

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

sáčiti -im nedov. (ā ȃ)
rib. loviti s sakom: dovolili so mu sačiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

sáčiti -im nedov. -èč -éča; sáčenje (á/ȃ ȃ) rib. |loviti s sakom|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

sáčiti,* -im, vb. impf. 1) = s sakom ribe loviti (v motni vodi), Kostanjevica-Erj. (Torb.); — übhpt. fangen, Jan.; z železnimi grebeni polhe sačijo, Slc.; — 2) = gosto vino precejati skozi vrečo, v kateri ostanejo drožje, Ip., Kras-Erj. (Torb.); — 3) (intr.) hindurchdringen, durchschlagen: mokrota skoz papir sači, Blc.-C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

sàk in sák sáka m (ȁ á; ȃ)
rib. ročna priprava z mrežo v obliki vreče, pritrjena na palici, za lovljenje rib, rakov: loviti s sakom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

sàk sáka in sák -a m (ȁ á; ȃ) loviti ribe s ~om

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

sȁk sáka m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

sápa -e ž (á) nav. ekspr.
1. dihanje, dih: sapa mu je zastajala; pridrževati, zadrževati sapo; dolgo je zdržal brez sape / loviti sapo težko, sunkovito dihati; imeti (težko) sapo oteženo, težko dihati / čutila je njegovo sapo na obrazu / zajeti sapo vdihniti
2. veter, zlasti šibkejši: sapa piha; hladna, mehka, ostra sapa; večerna sapa; nežna je kot majska sapa / drevje se je zibalo v sapi
3. v prislovni rabi, navadno v zvezi na vso sapo zelo, močno: na vso sapo so hiteli v hrib; kričal je na vso sapo
● ekspr. pri hoji ga daje, nadleguje sapa težko diha; ekspr. na strmi poti jim je pohajala sapa težko so dihali; ekspr. vpil je, dokler mu ni pošla sapa dokler je mogel; ekspr. nenavadna lepota jim je jemala sapo zaradi nenavadne lepote so bili zelo prevzeti; nar. spustiti sapo iz meha zrak; ekspr. kar sapo ji je vzelo, zaprlo zelo je bila presenečena; bil je brez sape zadihan, izčrpan; brez sape je čakal, kaj bo zelo napeto; ekspr. ko je nevarnost minila, so spet prišli do sape so se sprostili; ekspr. v isti sapi ga hvali in graja zelo hitro spreminja odnos do njega; zelo hitro spreminja mnenje o njem; ekspr. povedati v eni sapi, v isti sapi vse naenkrat, hitro

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

sardéla sardéle samostalnik ženskega spola [sardéla] FRAZEOLOGIJA: kot sardele v konzervi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. sardella, iz sarda < lat. sarda, prvotno ‛sardinska (riba)’, iz sardus ‛sardinski’ k lat. imenu otoka Sardinija - več ...
sardéla -e ž (ẹ̑)
majhna, ob bokih stisnjena riba, ki živi zlasti v Sredozemskem morju: loviti sardele; gospodarski pomen sardel / sardele v olju; bili smo natlačeni kot sardele

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

sardéla -e ž
majhna, ob bokih stisnjena riba, ki živi zlasti v Sredozemskem morjupojmovnik
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

sardélica -e ž (ẹ̑)
majhna, ob bokih zelo stisnjena riba, ki živi zlasti v severnih morjih: loviti sardelice / naročil je porcijo sardelic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

sardína -e ž (ȋ)
sardela, konzervirana v olju: jesti sardine; na izlet so vzeli tudi nekaj škatel sardin; v avtobusu so bili stisnjeni kot sardine / sardine v olju
// sardela: loviti sardine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

sardón -a m (ọ̑)
zool. morska riba, podobna sardeli, Engraulis encrasicholus: loviti sardone

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

se zaim., F2204, aspirat dies, dán ſe déla; attendere, ahtati, na ſe gledati, merkati, ṡkarbéti; attentare, ṡkuſhati, uſtiti ſe, podſtopiti ſe; colligere se, ſam k'ſebi priti; concallere, kaliti, terdú ſturiti, ẛhule ſi ẛadeiti; defraudare genium, ſebi kei kai odtergati; fingere animo, ſam per ſebi ſe ṡmiſhlovati; foederari, ṡaveṡo v'mei ſabo ſturiti; ilia trahere post se, zhreva ṡa ſabo vlezhi; imaginari, doṡdévati, ſi v'pamet vṡèti, meiniti; jactare se, ſe hvaliti, ſe ṡnaſhati; loqui ad invicem, v'mei ſabo perpovédati; mecum indignabar, jeſt ſim bil ſam na ſe jeṡen; propulsare, pred ſabo gnati, pojati, loviti; proturbare, s'ſylo vunkai vreizhi, od ſebe gnati, ali pahniti; recellere, ṡa ſabo vleizhi, doli tlazhiti; secum, ſam ſabo, ſaboi; semetipsum, ſam ſebe; sibi, ſebi; sudare, ſe potiti; sufficere, na meiſti ſebe, ali eniga druṡiga poſtaviti; vereri, ſe bati, ſe vpirati; prim. nase, podse 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

sígati -am nedov. -ajóč, -áje; síganje (í/ȋ ȋ) |dihati s piskajočim glasom|: ~ in loviti sapo; brezos. sigati komu V prsih mu ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

sípa2 -e ž (í; ȋ) loviti ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

skókica in skôkica -e ž (ọ̑; ō) šalj.
1. bolha: tu lahko dobiš še kako skokico; skokice in lazice
2. žabica: loviti po mlakah skokice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

skrb -i ž skrb: vſe vaſse dellu, inu skerb im. ed. je sebstojn ǀ druge miſli, inu skerbi rod. ed. nej imel, temuzh sajze, inu jelene loviti ǀ te nar manshi skarbi rod. ed. nemash de bi dusho osdravil ǀ obene skerbj rod. ed., inu misli na tu vezhnu neimeti ǀ de ſi lih veliku opravila, inu ſkerbi rod. ed. poſvejtne ima ǀ to nar manshi skerb tož. ed. ſi neusameio, de bi njeh dushe isvelizhene bile ǀ vſo skarb tož. ed., inu miſsu v'semlo, inu v'posvejtne lushte postavio ǀ Origines nemore sadosti ſe prezhudit, inu prehualit to veliko ſkerb tož. ed. Iobavo ǀ S. Auguſtinus je v'veliki skarbi mest. ed. ſe nashal ǀ imate s' vſem fliſſam, s' vſo skerbio or. ed., kakor de bi obeniga druſiga opravila neimeli, klizat, iskat, vishat ǀ pregajnenie, skerbi im. mn., inu reue ſò jo martrale ǀ te poſvejtne ſkerbi im. mn., inu opravila zhloveku ſo napotu de nemore G: Bogu shlushiti ǀ ſkerbi im. mn. ſò bile Iskariota taku oſlepile, inu obnorele ǀ kadar po nozhi je vſe tihu, inu vſe druge ſkerby im. mn. pozhivaio ǀ My imamo tulikajn nesrezh, nadloh, pregaineina, tulikajn skerbi rod. mn., de nevemo kej nam glava ſtoy ǀ KuliKajn sKarbi rod. mn., inu misil ſi vsamete poprej KaKor eno nijvo Kupite ǀ sa volo njegoviga opravila, inu skerbj rod. mn. nej mogal molit ǀ ſtu, inu ſtu skerby rod. mn. vam ſe po glavi meisheio ǀ de ſi lih ima veliku opravila, ſkerbij rod. mn., blaga, inu otrouk ǀ s'en sgubleni denar tulikajn skarby rod. mn., tulikajn neperloshnosti ta zhlovik ſi vsame ǀ Ioseph je imel veliku skerbij rod. mn., inu opravila ǀ vy ſte velike skerby tož. mn., velike neperloshnoſti, inu teshke raishe sa nyh volo imeli ǀ s'ſkerbami or. mn. tiga blaga, inu s'shejlami tiga shivota

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

skúnk -a m
zool. v Ameriki živeče živali z dragocenim krznom, košatim repom in žlezami smradnicami ob zadnjicipojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. smrduh
GLEJ ŠE: krzno, krzno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

skúša -e ž (ú)
morska riba z drobnimi luskami in dvema dolgima hrbtnima plavutma: loviti skuše; tuni in skuše
♦ zool. skuša plavica na odprtih morjih živeča večja riba z modro lisastim hrbtom in srebrnkastimi boki, Scomber japonicus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

skúša -e ž
morska riba z drobnimi luskami in dvema dolgima hrbtnima plavutmapojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. makrela, nar. škomber, zastar. vretenica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

slaník -a m (í)
1. posušena in v soli konzervirana riba sled: prodajati slanike; bili smo stisnjeni kot slaniki v konzervi / loviti slanike slede
2. podolgovato pecivo iz kvašenega testa, potreseno s soljo (in kumino): slanik s šunko; makovke in slaniki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

slaník -a m živ. (í) loviti ~e slede; prodajati ~e |konzervirane slede|; neživ. |pecivo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

sléd1 -a m (ẹ̑)
zool. majhna, ob bokih zelo stisnjena riba z globoko razcepljeno repno plavutjo, ki živi zlasti v severnih morjih, Clupea harengus: loviti slede; sardele in sledi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

sléd1 -a m
zool. majhna, ob bokih zelo stisnjena riba z globoko razcepljeno repno plavutjo, ki živi zlasti v severnih morjihpojmovnik
SINONIMI:
nestrok. slanik
GLEJ ŠE: riba, riba

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

sledíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj iti proti komu/čemu , dosegati koga/kaj
Policisti/Policija so/je sledil-i/-a osumljenca.
2.
kdo/kaj zaznavno biti blizu komu/čemu , zaznavati koga/kaj
Sledil jo/ji je /s pogledom/.
3.
kdo/kaj premi kaj oč prilagajati se komu/čemu
Otroci so sledili očetu /kot nebogljeni mladiči/.
4.
kdo/kaj premi kaj oč biti blizu komu/čemu , upoštevati koga/kaj
Sledili so ozki poti (skozi grmovje).
5.
kdo/kaj biti nadaljevanje komu/čemu
Hodniku je sledilo nekaj stopnic.
6.
kdo/kaj biti posledica komu/čemu
Postopku je sledila kazen.
7.
kdo/kaj biti podrejen komu/čemu
Sledil je njihovim navodilom.
8.
kdo/kaj biti naklonjen komu/čemu
Sledil je filmu in komentarju po njem.
9.
navadno v 3. osebi kaj biti iz česa
Iz razprave sledi, da je treba storilnost povečati.
10.
iz matematike kaj biti kot sklep iz česa
Iz obeh formul sledi, da je a večji kot b.
11.
iz montanistike kdo/kaj zaznavati, ugotavljati kaj
Sledili so sloj premoga, drugje spet žilo rude.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

slép -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́)
1. ki ni sposoben zaznavati svetlobe, barv: slep človek; fant je od rojstva slep; slep za barve; na starost je postal skoraj slep; slep na eno oko; gluh in slep / mladiči so še slepi / slepo oko; ekspr. njene oči so slepe od joka
// ekspr., navadno v povedni rabi ki ne opazi, dojame česa: bil je tako slep, da ni videl njenih napak / biti slep za lepote narave; včasih je gluha in slepa za vse okrog sebe
2. ekspr. ki ne more razsodno misliti, presojati: od jeze, strasti slep človek; kako sem bila slepa, da sem ti verjela
// ki povzroči, da kdo ne ravna razsodno, premišljeno: slepa jeza; storiti kaj iz slepe ljubosumnosti; do tujcev so čutili slepo sovraštvo
3. ekspr. ki zaradi čustvenega odnosa do koga ni kritičen, samostojen: slepi občudovalci, oboževalci; slepi privrženci stranke / slepa pokorščina; slepo posnemanje popolnoma nekritično; slepo zaupanje brez premisleka
4. ekspr. nenačrten, naključen: slepa igra neznanih sil
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika: narediti kaj po slepem nagonu; tega ne moremo prepustiti slepemu naključju
5. ki ne opravlja svoje funkcije: slepi žep; slepa vrata / slepa bomba bomba, ki ne eksplodira
6. ki ima izhod samo na enem koncu: slepi tir; slepa ulica / loviti ribe v slepem rokavu reke
● slepi potnik potnik, ki nima voznega listka; publ. pogovori so zašli na slepi tir se na enak način ne morejo nadaljevati; svetlobni napis na slepem zidu zidu brez oken, odprtin; žaromet je še vedno slep ne sveti; ekspr. biti slep od ljubezni biti nekritičen do ljubljene osebe; ekspr. delal se je slepega in je ni pozdravil kot da je ni videl, opazil; kot da je ne pozna, ni poznal; ekspr. kupiti za slepo ceno poceni; ekspr. zdaj se ne bova šla slepih miši govorila, ravnala bova odkrito; ekspr. izbirati na slepo srečo naključno, nenačrtno; slepa ulica ekspr. izhoda iz te slepe ulice ni bilo iz tega zelo neprijetnega, zapletenega položaja; ekspr. prišli, zabredli smo v slepo ulico v položaj, iz katerega na videz ni izhoda; slepo letenje instrumentalno letenje; ekspr. slepo ogledalo motno, počrnelo; slabš. ves čas je slepo orodje v njegovih rokah ravna, dela po njegovih zahtevah ne glede na pravilnost, poštenost; slepo strojepisje desetprstni sistem tipkanja, pri katerem strojepisec ne gleda na tipke; ekspr. v mraku sem popolnoma slepa slabo vidim; ljubezen je slepa zaljubljen človek ne ravna premišljeno, preudarno; preg. tudi slepa kura včasih zrno najde tudi človeku z manjšimi sposobnostmi se včasih kaj posreči
♦ agr. slepi sir sir, ki nima lukenj; slepo oko ne popolnoma razvito oko, ki odžene le v posebnih pogojih; anat. slepa pega za svetlobo neobčutljivo mesto mrežnice; slepo črevo na enem koncu zaprt začetni del debelega črevesa; arhit. slepo okno okno, ki je narejeno le zaradi zunanje podobe stavbe in ne služi svojemu namenu; niša v fasadi, ki ponazoruje okno; etn. loviti slepe miši otroška igra, pri kateri eden od udeležencev z zavezanimi očmi lovi druge; gastr. slepa žonta maslovnik iz sladkega in kislega mleka, smetane in zakuhane moke; geogr. slepa dolina kraška dolina, ki se ob ponikvi končuje s strmimi bregovi; grad. slepi pod podlaga iz lesa, betona, na katero se položi, namesti leseni pod; slepi podboj podboj iz neobdelanega lesa, ki omogoča suho montažo vrat, oken; kem. slepi poskus poskus, narejen brez glavne sestavine, da se ugotovi popoln učinek stranskih sestavin; les. slepi furnir furnir za podlago plemenitemu furnirju; slepa grča grča, prekrita s poznejšim večletnim prirastkom lesa; slepica; med. barvno slep nesposoben za zaznavanje barv, zlasti rdeče in zelene; mont. slepi jašek jašek, ki ne sega do površja; slepa proga proga, povezana z drugimi progami samo na enem koncu; obrt. slepi ris ozek, gost, v platneni vezavi klekljan trak, ki v vijugi poteka skozi vso idrijsko čipko; strojn. slepa matica matica, ki je na eni strani zaprta; šah. slepa partija partija, ki jo igralec igra na pamet, brez šahovnice in figur; teh. slepa luknja luknja, ki ne sega skozi kaj; tisk. slepi tisk brezbarven reliefni tisk zlasti za napise in okraske na platnicah; slepo gradivo gradivo med črkami, vrsticami, ki se pri tiskanju ne odtisne; um. slepi okvir okvir, na katerega se napne platno pri slikanju; voj. slepi naboj naboj s plastično ali leseno kroglo; zool. slepo kuže pod zemljo živeči, miši podoben glodavec z zakrnelimi očmi, brez uhljev in repa, Spalax leucodon

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

slép Frazemi s sestavino slép:
bíti kot slépa kúra, bíti na slépem tíru, bíti v slépi úlici, igráti se slépe míši [s kóm/čím], iskáti pót iz slépe úlice, íti se slépe míši [s kóm/čím], izhòd iz slépe úlice, kot slépa kúra [zŕno], lovíti slépe míši, nájti izhòd iz slépe úlice, nájti kàj kot slépa kúra zŕno, nájti pót iz slépe úlice, obtičáti na slépem tíru, ostáti na slépem tíru, poiskáti izhòd iz slépe úlice, pót iz slépe úlice, pripeljáti v slépo úlico, príti iz slépe úlice, slépa úlica, slépi pótnik, správiti kóga v slépo úlico, zaíti na slépi tír, zaíti v slépo úlico, zapeljáti na slépi tír, znájti se na slépem tíru, znájti v slépi úlici

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

Slovarska razlaga besed »sardela« in »sardina«

V SSKJ pod terminom sardina najdemo razlago: »sardela konzervirana v olju«. Sardina je torej konzerva, kot zadnji primer pa navajate:

»loviti sardine«. Omenjeni primer je nespremenljiv, kajti to bi pomenilo, da odpremo konzervo sardin, jih stresemo v vodo in jih lovimo s trnkom ali mrežo.

To pa je absurd. Prosim, popravite zmedo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

smój -a m (ọ̑)
knjiž. smuč1: loviti smoje / kuhan smoj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

smój -a m s -em živ. (ọ̑) neobč. loviti ~e smuče

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

smrdúh -a m (ū) slabš.
1. kdor smrdi: spravite te smrduhe iz hiše / kot psovka smrduh prekleti
2. neprijeten, zoprn, slab človek: zakaj hodi ta smrduh k tebi
● knjiž. loviti smrduhe skunke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

smúč1 -a m (ȗ)
zool. večja sladkovodna riba zelenkaste barve s temnejšimi prečnimi progami, Lucioperca lucioperca: loviti smuče in okune

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

smúč -a m
zool. večja sladkovodna riba zelenkaste barve s temnejšimi prečnimi progamipojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. smoj
GLEJ ŠE: riba

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

snájperka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

sóbolj in sobólj -a m (ọ̄; ọ̑)
kuna s krajšim repom in temno rjavim kožuhom, ki živi zlasti v Sibiriji: loviti sobolje; krzno sobolja / sibirski sobolj
// pog. sobolje krzno, soboljevina: ovratnik iz sobolja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

sôkol -ôla m (ó ó)
1. ptica ujeda z ukrivljenim kljunom in dolgimi, ozkimi perutmi: sokol cvili, piska; sokol plane na zajca; dresirati sokole za lov; loviti s sokoli; ima oči kot sokol zelo dobro vidi
♦ zool. mali sokol z modro sivim hrbtom in belim grlom, Falco columbarius; sokol morilec s temno rjavim hrbtom, rumenkastim grlom in rdečimi prsmi, Falco cherrug; sokol selec zgoraj modro siv s temnejšimi prečnimi progami in črnkasto glavo, Falco peregrinus
2. knjiž., ekspr. odločen, pogumen človek: njeni sokoli so v boju / kot nagovor pojdi, sokol moj
3. nekdaj član organizacije, zveze telovadnih društev z narodnoobrambno usmerjenostjo: sokoli in orli / biti, telovaditi pri sokolih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

sokoláriti -im nedov. (á ȃ)
loviti s sokoli: že kot deček je sokolaril

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

sokolováti, -ȗjem, vb. impf. = loviti s sokolom, beizen, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

sòm sôma samostalnik moškega spola [sòm sôma] STALNE ZVEZE: afriški som
ETIMOLOGIJA: = cslov. somъ, hrv., srb. sȍm, rus. sóm < pslov. *somъ = litov. šãmas, latv. sams ‛som’, morda < ide. *k'am- ‛palica, drog’ - več ...
sôvkanje -a s (ȏ)
glagolnik od sovkati: loviti ptice s sovkanjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

sprát -a m (ȃ)
zool. majhna, ob bokih zelo stisnjena riba, ki živi zlasti v severnih morjih, Sprattus sprattus: loviti sprate

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

sprát -a m
zool. majhna, ob bokih zelo stisnjena riba, ki živi zlasti v severnih morjihpojmovnik
SINONIMI:
zool. papalina
GLEJ ŠE: riba

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

stávček -čka m (ȃ)
1. nav. ekspr. manjšalnica od stavek: napisati nekaj kratkih stavčkov
2. rib. vaba z mrtvo ribico na kovinskem ogrodju za lovljenje večjih rib: loviti na stavček

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

stréči stréžem nedov., strézi strézite in strezíte; strégel strégla (ẹ́)
1. prinašati hrano, pijačo navadno gostu: streči povabljencem; streči s pijačo, prigrizkom; gostje si sami strežejo / strežejo le do devetih; kosilo strežejo v jedilnici delijo; v gostilni strežejo kmečke jedi imajo, pripravljajo / v tej restavraciji streže že več let dela kot natakar / to omako, solato strežemo k perutnini
// s tožilnikom delati, povzročati, da je kdo zadovoljen: prijazno so jih stregli; moža lepo streže
2. dajati, izročati komu zahtevano, zaželeno blago: na tem oddelku strežeta dve prodajalki / kot vljudnostna fraza vam že strežejo
3. opravljati dela za zadovoljevanje telesnih potreb
a) zlasti bolnega, onemoglega: streči bolniku; stregla ga je v bolezni, med boleznijo; streči ostarelim ljudem
b) pripadnika višjega družbenega sloja: lordu streže že več let; zdaj mu streže nov služabnik
// občasno pomagati pri gospodinjskih delih: stregla je pri bogati družini v mestu; ker ni dobila drugega dela, je hodila streč po hišah
4. opravljati dela, ki drugemu omogočajo hitrejše, nemoteno delo: stregla sta mu dva pomočnika; zidarjem so stregli domači / streči pri obredih / en delavec streže več strojem
5. delati za potešitev, zadovoljitev potreb, želja koga: vsem je morala streči; preveč jim streže; pog. pusti se streči / ekspr.: streči pri živini; rožam ne streže, zato ji ne uspevajo / ekspr. streči svoji radovednosti
6. star. prestrezati: streči deževnico / streči (si) roso v dlani
7. star. čakati, prežati: pri vratih je ves večer stregel nanjo / lovci strežejo na divjad
8. star. prestrezati, loviti: streči šume / pazljivo je stregla na besede / stregel je njunemu pogovoru prisluškoval
9. ekspr., v zvezi s po prizadevati si komu odvzeti, kar nakazuje določilo: stregli so mu po prestolu / streči komu po časti, po življenju
● publ. knjiga streže okusu, zahtevam bralca je po okusu, zahtevah bralca; ekspr. sreča mu streže ima srečo; ekspr. vreme nam letos res streže je lepo, ugodno; ekspr. ve, kako se taki reči streže zna pravilno, ustrezno ravnati; pog. streže jim spredaj in zadaj zelo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

súlec -lca m (ȗ)
1. velika sladkovodna roparska riba z velikim gobcem in črnimi pegami: gojiti, loviti sulce; gibčen, težek sulec
2. ekspr. prebrisan, drzen človek, zlasti moški: temu sulcu ni nihče kos / kot nagovor ti presneti sulec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

svȋnjka, f. dem. svinja; 1) das Schweinchen, Cig.; — 2) svinjko uganjati, ein Spiel mit einem hölzernen Ball (svinjka), C., Levst. (M.); tudi: svinjko loviti, Levst. (M.); svinjko biti, Z., Kr.; — 3) der Frosch (im Bergbau), Cig.; — 4) morska s., der Tümmler (delphinus tursio), pozemna s., das Erdferkel (orycteropus), Erj. (Ž.); — das Meerschweinchen (cavia cobaya), Cig.; = morska s., C.; — 5) die hochstengelige Erdbeere (fragaria elatior), Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

šáriti -im nedov. (á ȃ) ekspr.
1. dajati si opravka z nepomembnimi deli: ves dan že šari okrog štedilnika; zvečer dolgo šari po kuhinji / šarila je po hiši, da je vse zbudila hodila, povzročala hrup
// dajati si opravka, delati kaj sploh: vedno kaj šari okoli hiše, po vrtu; prevrnil je steklenico, ko je šaril po mizi / kaj šariš tu okoli kaj delaš tu, zakaj si tu
2. stikati2, iskati: šariti po predalih; nekaj šari med papirji; šaril je za igračami pod omaro; pren. šariti po spominu
3. v zvezi s s, z pretirano, nepremišljeno porabljati kaj: šariti z denarjem; ne šari tako z vinom / na debelo šariti s frazami
● ekspr. veter šari po polju piha
♦ lov. s psom loviti, iskati divjad po gošči, grmovju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ščúka ščúke samostalnik ženskega spola [ščúka] FRAZEOLOGIJA: ščuka med krapi
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. štȕka, rus. ščúka, češ. štika < pslov. *ščuka, verjetno iz *ščukati ‛rezati, hlastati, trgati, grabiti’, prvotno torej ‛tista, ki hlasta, šavsa druge ribe’, morda iz ide. *skeu̯h2- ‛praskati, brskati, bezati’, tako kot stind. skáuti ‛brska, beza, moti’ - več ...
ščúka -e ž (ú)
1. sladkovodna roparska riba z velikim, račjemu kljunu podobnim gobcem: loviti ščuke; krapi, postrvi in ščuke; biti hiter kot ščuka / za večerjo je bila ščuka v omaki
♦ zool. morska ščuka do 1 m dolga, v obalnem pasu živeča morska roparska riba, Sphyraena sphyraena
2. ekspr. kdor svoj (družbeni) položaj brezobzirno izrablja v svojo korist: ni se dobro zameriti ščukam / politične ščuke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ščúka -e ž
sladkovodna roparska riba z velikim, račjemu kljunu podobnim gobcempojmovnik
SINONIMI:
ekspr. ščukica
GLEJ ŠE: riba, riba

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

ščúkec -kca m (ȗ)
zool., v zvezi dolgokljuni ščukec severnoameriška sladkovodna riba s kljunu podobnim gobcem, Lepisosteus osseus: loviti ščukce

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ščúvati -am in -újem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ščuvati nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

škarpína -e ž (ȋ)
rib. morska riba s strupenimi bodicami; bodika: loviti škarpine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

škómber -bra m (ọ̄)
nar. primorsko skuša: jesti, loviti škombre

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

šnjúr -a m živ. (ȗ) |riba|: loviti ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

špegarski prid., F2, episcopius, ena ladja ṡa ludi loviti, ſhpegarṡka ladjiza; naves speculatoriae, ṡhpegarṡke barke

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

štrajtati ► štˈraːi̯tat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

šȗs -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

tékati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, čustvenostno
v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma hitro premikati se iz/z/od—do/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / od/do kod / kod / kje
Otroci (jim) tekajo po nepokošenih travnikih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

tékati za -am za nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, čustvenostno
v posplošenem pomenu kdo/kaj željno slediti za kom/čim
/Neprestano/ teka za svojimi nadrejenimi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

tràp 2., trápa, m. der Dummkopf, der Tölpel; — trape loviti, dumme Wege wandeln, zwecklos umhergehen, Kr.; menda ga vrag moti, da v taki zimi trape lovi po grmovju, Jurč.; — prim. 2. trep.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

trapȋst -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

tráta2 -e ž (ā)
rib. vlačilna mreža, s katero se zagradi priobalni del morja in s pritegovanjem k obali lovijo ribe, potegalka: loviti tune s trato

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

tráta3 -e ž
rib. vlačilna mreža, s katero se zagradi priobalni del morja in s pritegovanjem k obali lovijo ribepojmovnik
SINONIMI:
rib. potegalka
GLEJ ŠE: mreža

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

trílja -e ž (ī)
zool. morska riba rdečkaste barve z dolgima mesnatima izrastkoma pod spodnjo čeljustjo; bradač: loviti trilje / ocvrte trilje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

trírôgeljnik in trírógeljnik -a [trirogəljnik] m (ȋ-ȏ; ȋ-ọ̑)
1. nekdaj klobuk s krajevci, oblikovanimi v tri roglje: dati trirogeljnik na glavo; gospod s trirogeljnikom / admiralski trirogeljnik; napoleonski trirogeljnik klobuk s spredaj in zadaj navzgor zavihanimi krajevci s po enim rogljem na vsaki strani
2. knjiž. harpuna, vilice: loviti s trirogeljnikom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

trizób1 -a m (ọ̑)
1. v grški in rimski mitologiji sulica s tremi vzporednimi roglji kot žezlo boga Pozejdona oziroma Neptuna: kip Neptuna s trizobom
2. knjiž. harpuna, vilice: loviti ribe s trizobom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

tŕlja -e ž (ŕ)
zool. morska riba rdečkaste barve z dolgima mesnatima izrastkoma pod spodnjo čeljustjo; bradač: loviti trlje; spreminjajoče se luske trlje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

tŕn, m. 1) der Dorn; on mi je trn v peti = er ist mir ein Dorn im Auge; vsak ima svoj trn = jeder hat seinen Kummer, Cig.; — 2) der Dornbaum, das Dorngesträuch; — beli t., der Weißdorn (crataegus oxyacantha), Pirc, Tuš. (R.); črni t., der Schwarzdorn, der Schlehdorn (prunus spinosa), Cig., M., Tuš. (R.); božji t., die Akazie, C.; mišji t., der Mäusedorn (ruscus aculeatus), Cig., M.; mrtvi t., der Kreuzdorn (rhamnus cathartica), Josch; pasji t., der Stechdorn (paliurus aculeatus), Gorjansko (Kras)-Erj. (Torb.); = žrdeni, žrdovinski t., Malhinje (Kras)-Erj. (Torb.); — 3) der Stachel, Mur.; der Bienenstachel, C.; — 4) die Angel, M.; ribe s trnom loviti, Guts. (Res.); — tudi: tȓn, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

tŕnek -nka m (ȓ)
kaveljček z ostjo za lovljenje rib, ki se priveže na vrvico: trnek se ribi zapiči, zasadi v grlo; izdreti trnek; natakniti vabo na trnek; trnek z zalustjo / vreči trnek (v vodo); loviti ribe na trnek
● pog., ekspr. ribiči so ves dan namakali trnke lovili (ribe); ekspr. nastaviti, vreči komu trnek z zvijačo poskušati pridobiti koga za svoj namen; ekspr. prijeti, zagrabiti za trnek podleči zvijači
♦ anat. koničast odrastek na zadnji strani vretenca; trn

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

tŕnek -nka m (ȓ) loviti ribe na ~; poud. prijeti, zagrabiti za ~ |podleči zvijači|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

tŕnek Frazemi s sestavino tŕnek:
bíti tŕnek za kóga, lovíti kóga na tŕnek, nastáviti kómu tŕnek, nastávljati kómu tŕnek, prijéti za tŕnek, ujéti kóga na tŕnek, ulovíti kóga na tŕnek, vréči [kómu] tŕnek, zagrábiti za tŕnek, zgrábiti za tŕnek

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

tȓnək, -nka, m. dem. trn; 1) ein kleiner Dorn; — 2) die Fischangel; na t. loviti ribe; — 3) der Dornfortsatz am Wirbelknochen, Erj. (Som.); — 4) die unentwickelte Feder, der Kiel, Ip.-Erj. (Torb.); — 5) die Spindel am Spinnrade, C.; — 6) das Züngelchen am Gewehr, Jan. (H.); der Schneller, C.; — 7) der Nasenring (für Schweine), V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

trnkáriti -im nedov. (á ȃ)
rib. loviti ribe na trnek: iti trnkarit

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

trnkáriti -im nedov. trnkárjenje (á ȃ) |loviti ribe na trnek|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

tŕska1 -e ž (ŕ)
zool. velika morska riba s tremi hrbtnimi plavutmi in dvema podrepnima plavutma, Gadus morhua: loviti trske; jate trsk / polenovka je posušena trska

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

túj -a -e prid. (ȗ ú)
1. ki je last drugega, ne osebka: zaleteti se s tujim, ne svojim avtomobilom; piti za tuj denar; del ograje stoji na tujem svetu
// ki pripada drugemu, ne osebku: sesti na tuj sedež / odpreti tuje pismo / posegati v tuje pravice / paziti na tuja življenja / objavljati pod tujim imenom pod drugim, ne svojim imenom / margarina se rada navzame tujega vonja
// ki ga ima kdo drug, ne osebek: tuje skrbi mu niso mar; lastiti si tuje zasluge / prevzeti tujo zamisel; sočustvovati ob tujem trpljenju / bolnik že hodi brez tuje pomoči / vmešavati se v tuje zadeve / ekspr. bahati se s tujo učenostjo
2. ki družbeno, organizacijsko pripada drugemu, ne osebku: poslati lastne delavce in nekaj tujih; v svojo skupino je vzgojitelj sprejel še dva tuja učenca
// ki z osebkom ni v sorodstvu: za sirote skrbijo tuji ljudje; posvojiti tujega otroka / kmetje ne uporabljajo tuje delovne sile
3. ki mu osebek ne pripada: ozemlje pripada tujemu narodu, plemenu
4. v določni obliki ki ga ima, uporablja, ustvarja druga skupnost, ne skupnost, ki ji pripada osebek: sprejemati tuje navade / učiti se tuji jezik / biti tuje narodnosti
5. v katerem osebek ne živi, nima doma: ogledovati si tuje kraje; potovati po tujih deželah
6. ki je, izhaja iz drugega kraja, dežele: domači in tuji vasovalci / tuje rastline / pripoved o prihodu tujih bitij na zemljo
7. v določni obliki ki ni pripadnik države, v kateri je, se nahaja: tuji državljan, turist, vojak
// ki pripada drugi državi, ne državi osebka: letalo je zašlo v tuji zračni prostor; zasesti tuje ozemlje / tuja država država, ki ni država, katere prebivalec je osebek
// nanašajoč se na drugo državo, ne državo, katere prebivalec je osebek: tuji denar; tuja valuta / tuji prevoznik / tuji časopis; tuje blago / tuji kapital, kredit / tuje cene
8. v določni obliki ki je, izvira iz drugega jezika, ne iz jezika osebka: tuji izraz; tuja imena / besede tujega izvora
9. ki nima lastnosti, značilnih za okolje, v katerem je, se nahaja: njena čudno tuja lepota ga je očarala / v kraju se počutim tujega z okoljem, ljudmi nepovezanega
10. ki je, se nahaja v okolju, v katerega ne spada: ugotoviti tuje primesi v snovi / odstraniti iz očesa tuje telo tujek / publ. odstraniti iz skupnosti tuje elemente
11. v zvezi s si ki si po lastnostih, izvoru niso enaki, sorodni: tuje si prvine literarnega dela / kulturi obeh narodov sta si še zmeraj tuji / angleščina je iz dveh tujih si prvin
12. ki po lastnostih, značilnostih za osebek ni običajen: njegov glas je bil tuj / sadje ima tuj priokus
13. z dajalnikom ki je tak, da ga osebek ne more razumeti, noče sprejeti: sin ji postaja tuj / glasba mu je bila zmeraj tuja; vaše ideje so mi tuje
14. ki osebku ni znan
a) iz srečanj, obvestil: na cesti me je ogovoril tuj človek; na oknu je videl same tuje obraze / kraj zanj ni več tuj; po imenu mi ni tuj, srečala se pa še nisva; ker so si bili udeleženci še tuji, so priredili družabno srečanje
b) iz predhodnega znanja: marsikomu še tuji izrazi
c) z dajalnikom iz lastnega doživetja, življenja: lakota mu v mladosti ni bila tuja
// z dajalnikom ki za osebek ni značilen: ta lastnost mu je tuja; naglica, zadrega mu ni tuja
● ekspr. ne bodi tako tuj zadržan, neoseben; ekspr. seda za tujo mizo jé pri drugih, tujih ljudeh; ekspr. lahko je s tujo roko kače loviti lahko je delati, če kdo drug opravlja nevarno delo; dom je prešel v tuje roke ni več v lasti iste družine; ekspr. živeti pod tujo streho v tujem stanovanju, tuji hiši; ekspr. tega ne sme slišati tuje uho kaka nezaželena oseba; povedati kaj skozi tuja usta z govorjenjem, besedami drugega človeka
♦ ekon. izkoriščati tuje delo delo, ki ga opravlja delavec za določeno plačilo s tujimi proizvajalnimi sredstvi; mat. tuji množici množici, ki nimata nobenega skupnega elementa; tuji števili števili, ki nimata nobenega skupnega faktorja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

tȗj, túja, adj. fremd; t. človek; na tuje iti, na tujem biti, in die Fremde gehen, in der Fremde sein; s tujo roko je lahko gade loviti, Zv.; človek od tega nima ničesar nego tujo jezo, Jurč.; entfremdet: tuj česa: Očine tuj, po svetu gnan, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

tukán -a m (ȃ)
zool. velika ptica Južne in Srednje Amerike z zelo velikim pisanim kljunom, ki se hrani s sadeži, Ramphastus: loviti tukane zaradi perja / orjaški tukan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ubežeoč del., fugitavarius, kateri ſe potſtopi te vbéṡheozhe hlapze loviti, inu k'ſvoimu goſpodarju perpelati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ujémati -am nedov. (ẹ̑)
(uspešno) loviti: ujemati žoge / pajki ujemajo muhe / ekspr. uho ujema različne glasove

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ujeti [ujẹ́ti ujámem] dovršni glagol

ujeti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ujeti (v'jeti) dov., F9, adagia sunt: s'nîegovo laſtno mrésho ga je vjèl; callidate virum capere, ſhegavu eniga moṡhá vjeti, ga prequantati; captare, loviti, vjeti; captiosus, -a, -um, polhen golufie, kir ẛna s'beſſédo vjeti, pregnán; illaqueare, ṡadergniti, v'ṡadergo vjeti; intercipere, na pooti vjeti, vṡèti; laqueare, tudi v'ṡadergo v'jeti; pedica, -ae, ena ṡaderga ṡa nogè popaſti inu vjeti; vertagus, -gi, en dober pes ṡa lou, kateri ſam od ſebe grè na lou, inu kar vjame, damu perneſſe, en hert

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ulȍv – glej lovīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ulovíti -ím dov. ulóvil -íla, nam. ulovít/ulovìt; drugo gl. loviti (í/ȋ í) koga/kaj
1. ~ medveda
2. ujeti: ~ bežečega; ~ deževnico v škaf; ~ klic na pomoč |zaslišati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ulovīti – glej lovīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

uloviti dov., F3, capere, vṡèti, loviti, popaſti, vloviti, ẛapopaſti, prieti; comprehendere, popaſti, ſapopaſti, vloviti, s'gruntati, ẛnati, ẛaſtopiti, vuzhiti; obretire, ṡamreṡhiti, s'eno mréṡho okuli obdati, omreṡhiti, ali v'mreṡho vloviti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

vába -e ž (á)
1. kar se uporablja za privabljanje živali z namenom, da se jih ujame: nastaviti, vreči vabo; loviti, ujeti na vabo; riba je prijela za vabo; umetna, živa vaba; zastrupljena vaba; past z vabo
// ekspr. kar se uporablja za privabljanje koga sploh: to je bila le dobro premišljena vaba; dekleta so tam za vabo obiskovalcem / ni hotel prijeti za vabo
2. ekspr. vabljivost: vaba zapeljivih besed

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

vába -e ž (á) loviti na ~o; pojm. reklamni napis za ~o kupcem; poud. |vabljivost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

vábec -bca m (ȃ)
1. lov. ujeta žival, navadno ptica, s katero se privablja druge živali; vabnik: loviti z vabci
2. zastar. vabilec: vabci na gostijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

vabiti [vabīti vábim] nedovršni glagol
  1. vabiti z vabo
  2. vabiti na obisk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

vábnik -a m (ȃ)
1. lov. ujeta žival, navadno ptica, s katero se privabljajo druge živali: vabnik v kletki se je začel oglašati; loviti z vabniki
// kletka s tako živaljo: obesiti vabnik na drevo
2. knjiž. vabilec: vabnik je zavajal ljudi v igralnice / bil je eden največjih vabnikov v Alpe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

vábnik -a m živ. (ȃ) loviti z ~i |z ujetimi živalmi|; neživ. |kletka|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

vábnik -a m
lov. ujeta žival, navadno ptica, s katero se privabljajo druge živali
SINONIMI:
lov. vabec, lov. vabljenik, lov. vabnica
GLEJ ŠE SINONIM: vabilec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

váhnja -e ž (ā)
zool. roparska morska riba s prisekano repno plavutjo in črno pego za prsnimi plavutmi, Melanogrammus aeglefinus: loviti vahnje; trske in vahnje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

váhnja -e ž
zool. roparska morska riba s prisekano repno plavutjo in črno pego za prsnimi plavutmipojmovnik
SINONIMI:
zool. lupač

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

várstvena dôba -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

vést Frazemi s sestavino vést:
bíti brez vestí, bíti vést kóga/čésa, iméti čísto vést, iméti kàj na vésti, iméti kóga na vésti, iméti kosmáto vést, iméti slábo vést, kot bi imél slábo vést, vést gríze kóga, vést pêče kóga

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

vetrolòv vetrolôva samostalnik moškega spola [vetrolòu̯ vetrolôva] ETIMOLOGIJA: ↑veter + ↑loviti
veveríčkati se -am se nedov. (ȋ)
nar. vzhodnoštajersko loviti se po drevesih: otroci se veveričkajo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

vídra -e ž (ī)
ob vodah živeča roparska žival vitkega telesa in kratkih nog: ohranjanje vidre; populacija vider; bobri, podlasice in vidre / loviti vidre; krzno vider / bruhal je kakor vidra zelo
♦ zool. morska vidra večja vidra z dolgimi veslastimi zadnjimi nogami, ki živi ob obalah severnega Tihega oceana, Latax; ruska vidra norka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

vijáčenje -a s (ā)
1. glagolnik od vijačiti: loviti sulce z vijačenjem
2. pritrjevanje, povezovanje z vijakom, vijaki: vijačenje okvira; vijačenje in varjenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

vijáčiti vijáčim nedovršni glagol [vijáčiti] ETIMOLOGIJA: ↑vijak
vijáčiti -im nedov. (á ȃ)
rib. loviti ribe tako, da se vržena vaba vleče k sebi z navijanjem vrvice na (ribiško) kolesce: muhariti in vijačiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

vijáčiti -im nedov. -en -ena; vijáčenje (á ȃ) rib. |loviti z vlečenjem trnka z vabo|
vijáčiti se -im se (á ȃ) neobč. Figure se ~ijo |zvijajo, vijejo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

vȋla2 -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

vílice -lic ž mn. (í ȋ)
priprava iz rogljev in ročaja za nabadanje kosov hrane: nabosti meso na vilice; jesti z vilicami; srebrne vilice; vilice z dvema rogljema; vilice, nož in žlica / desertne vilice; vilice za ribe
// temu podobna priprava za držanje česa: vzeti veslo z vilic; obesiti, položiti slušalko na vilice; sprednje, zadnje vilice pri kolesu
♦ čeb. satne vilice vilicam podobna priprava za odkrivanje satov; glasb. glasbene vilice kovinska palica, ki se končuje v obliki črke U, za dajanje intonacije; rib. loviti ribe z vilicami s pripravo z roglji; šah. vilice položaj, pri katerem kmet napada dve nasprotnikovi figuri hkrati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

vkǜplovìti -ím nedov. loviti: divji ftiči žužavke vküplovijo AI 1878, 25

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

vlák vláka samostalnik moškega spola [wlák] STALNE ZVEZE: cestni vlak, ekspresni vlak, hitri vlak, lebdeči vlak, magnetni vlak, muzejski vlak, oklepni vlak, oprtni vlak, spalni vlak, sprinterski vlak, šprinterski vlak, turistični vlak, vlak smrti, zeleni vlak
FRAZEOLOGIJA: kot ekspresni vlak, loviti zadnji vlak (za kaj), ujeti zadnji vlak (za kaj), vlak smrti, vreči se pod vlak, zadnji vlak (za kaj), zadnji vlak (za kaj) je odpeljal (komu), zamuditi vlak (za kaj)
ETIMOLOGIJA: kakor češ. vlak, hrv., srb., vlȃk, prvotno ‛vlečenje, vleka’, iz ↑vleči, kalk po nem. Zug ‛vlak’ iz ziehen ‛vleči’ - več ...
vlák Frazemi s sestavino vlák:
íti pod vlák, lovíti zádnji vlák, skočíti pod vlák, skòk pod vlák, [šè] ujéti vlák, ujéti zádnji vlák, ulovíti zádnji vlák, vréči se pod vlák, zádnji vlák, zádnji vlák je odpêljal [kómu], zamudíti vlák, zamudíti zádnji vlák

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

vlȃk, m. 1) der Zug (als Handlung), Cig.; die Zugarbeit: delo in v., Vrtov. (Km. k.); — das Ziehen, das Schleppen: na v. spravljati drva z gore, Dol.; — 2) die zunehmende Wucht eines sich schnell bewegenden Körpers; padajoča ali leteča stvar dobiva vlak, Svet. (Rok.); — der Druck der Gewichte, Cig.; — 3) das Zuggarn, das Zugnetz, Mur., Cig., Jan., ogr.-M., C., Hip. (Orb.), Cerknica (Notr.)-Erj. (Torb.); vlak v morje metati, z vlaki ribe loviti, ogr.-Valj. (Rad); — 4) der Weinheber, Cig., M., C.; — 5) ein zweirädriger Handwagen, Cig., Jan., M., C.; — kola z dvema kolesoma s pritrjenimi koli, da z njimi seno vlačijo s hribov, Notr.; vlak sena, Rut. (Zg. Tolm.); — na vlak voziti (klade, drva), an das Vordertheil eines Wagens befestigt fahren oder schleppen, Dol., BlKr.; — ein Schleppschlitten oder eine schlittenartige Schleife, um Lasten von Bergen herabzuschaffen, Dol., Notr.; — 6) die Holzriese, Rož.-Kres; — 7) der Zug (z. B. von Vögeln), Jan.; strašen vlak kobilic, neizmerni vlaki prepelic, Ravn.; ein Zug Soldaten, V.-Cig.; der Eisenbahnzug, Cig., Jan., nk.; osebni v., der Personenzug, nk.; tovorni v., der Lastenzug, nk.; = težki v., Svet. (Rok.); — 8) das Gereiß: vlak je za kaj, man reißt sich um etwas, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.), LjZv.; za pšenico bil je velik vlak, Gor.-Valj. (Rad); — 9) eine Vorrichtung, um etwas zu ziehen, der Zug, Cig.; — der Göpel, Jan., Nov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

voda ž, F250, aqua defluit, voda odtéka; dysuria, kadar eden teṡhku ſvojo vodó puṡzha, oſtrúſt zhovéṡke[!] vodè, teṡhkúſt zhlovéṡke vodè v'zuranîu; expatiata flumina, velike, reslyte vodé; fluxio aquae, tèk vodè; fundere urinam, vodó puṡzhati, zurati; limpha, vel lympha, voda; piscosa aqua, dobra voda ṡa ribe loviti; pluvia aqua, deṡhevna voda; ripa, -ae, krai per vodah, brég nad vodó; turbida aqua, kolna voda

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

vodica2 ž, F5, arundo piscatoria, ribiṡka ſhiba s'vodizo; hamare, s'vodizo loviti; pertica, -ae, ena dolga ṡhtanga, paliza ṡa polá merjenîe, vodiza, ali ſhiba ṡa ribe loviti; piscarius hamus, en ribiṡhki ternik, ali vodiza; seta piscatoria, vodize ṡhnora

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

vojeváti se -ȗjem se nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

vôlčnica -e [vou̯čnica] ž (ȏ)
1. volčji brlog: iz volčnice se je prikazal volk
2. lov. volčja jama: loviti volkove v volčnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

volúhar volúharja samostalnik moškega spola [volúhar] STALNE ZVEZE: veliki voluhar
ETIMOLOGIJA: nejasno, morda izpeljano iz pslov. *volъ oz. *voluxъ, kar je potrjeno v cslov. *voluxъ ‛volar’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

volúhar -ja m (ȗ)
1. škodljiv, podgani podoben glodavec z okroglo glavo in krajšim, kosmatim repom: voluhar obgloda korenine drevja; loviti, zatirati voluharja
♦ zool. veliki voluhar
2. nizko človek, ki zaradi lastnih koristi prikrito, zahrbtno komu škoduje: take voluharje je treba izključiti iz organizacije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

vreteníca -e ž (í) zastar.
1. vretence, tuljava: vretenica za sukanec
2. skuša: loviti vretenice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

vŕša -e ž (ŕ)
iz vrbovih vej ali žice pletena košu podobna priprava za lovljenje rib, rakov: nastavljati, plesti vrše; loviti rake v vrše, z vršami
♦ čeb. vreči podobna priprava za prestrezanje čebel pri rojenju ob žrelu panja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

vŕša -e ž (ŕ) loviti rake v ~e, z ~ami

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

vsák -a -o zaim. (ȃ)
I. v pridevniški rabi
1. izraža, da v določeni vrsti bitij, stvari ali pojavov ni bitja, stvari ali pojava, za katerega kaj ne velja: spoštovati vsakega človeka; pri vsakem gibu je čutila hude bolečine; elektriko so napeljali v vsako vas / zbolel je vsak deseti prebivalec
// izraža, da v določeni vrsti časovnih enot, ki si redno sledijo, ni enote, v kateri se kaj ne godi, zgodi: vsako jutro telovadi; avtobus vozi na vsake pol ure / elipt. ogled vsak dan od 7. do 14. ure
2. v zvezi vsake toliko časa izraža ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih: vsake toliko časa je vstal in šel k oknu / elipt. vsake toliko je morala leči
3. izraža poljubnost česa brez izjeme: ob vsakem času je bil pripravljen pomagati; lahko opravlja vsako delo / oprostiti koga vsake krivde; skušali so se znebiti vsake odgovornosti; vsako nasprotovanje temu procesu je lahko usodno / izgubila je vsako upanje na rešitev kakršnokoli
II.
v samostalniški rabi izraža vsakega posameznika iz skupine oseb: vsak je sedel na svoj prostor; to se lahko primeri vsakemu; to ni za vsakega / vsak od vas ima prav; držali so se vsak zase; razbežali so se vsak na svojo stran
● vsak čas bodo prišli kmalu, hitro; ekspr. to je izven vsakega dvoma prav gotovo, res je tako; vsak hip se lahko vrne kmalu, hitro; kadarkoli; ekspr. to ugotavlja na vsakem koraku povsod, vedno; ekspr. gleda na vsak dinar je varčen; je skop; na vsak način ekspr. na vsak način je nekaj narobe, ko tako tekajo in kričijo izraža prepričanost o čem; ekspr. na vsak način hočejo, da grem z njimi poudarja zahtevo, željo; ekspr. o tem govorijo že na vsakem oglu povsod; to je v vsakem pogledu, publ. oziru upravičeno popolnoma, čisto; publ. za vsak primer, slučaj grem še enkrat pogledat zaradi popolne gotovosti, pomirjenosti; publ. v vsakem primeru se oglasi vsekakor; ekspr. ženinov ima na vsak prst (po) pet zelo veliko; ekspr. ta stvar ni za vsak žep ni dostopna vsakomur; ni poceni; ekspr. loviti se za vsako bilko prizadevati si najti kakršnokoli možnost za rešitev; ekspr. za vsako ceno hoče obogateti z vsemi sredstvi, po vsej sili; ekspr. vsaka koščica ga boli vse telo; ekspr. (na) vsake kvatre (enkrat) mu piše zelo poredko; pog. kaj hočemo, ljudje so vsake sorte različni; pog., ekspr. vsake oči imajo svojega malarja vsakdo ima drugačna lepotna merila, drugačen okus; ekspr. vsaka šola nekaj stane za izkušnje, ki si jih kdo pridobi ob neuspehu, je treba nekaj potrpeti, žrtvovati; ekspr. vsako tele ima svoje veselje izraža dopuščanje sicer nespametnega, neprimernega govorjenja, ravnanja koga; ni vsak dan nedelja človek (pri delu) nima vedno uspeha; preg. vsak berač svojo malho hvali vsakdo hvali svoje; preg. bog ne plačuje vsako soboto za slaba dejanja človek ni takoj kaznovan, za dobra ni takoj nagrajen; preg. vsak je svoje sreče kovač

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

za2 predl., v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka v tožilniku zá- (ȃ)
I.
z rodilnikom za izražanje časa, v katerem se dejanje dogaja: za časa Marije Terezije; domov je prišla še za dne podnevi; že za mladosti je težko živel v mladosti; od svoje iznajdbe ni imel za življenja prav nič
II. s tožilnikom
1. za izražanje premikanja, usmerjenosti k drugi, zadnji strani česa, ne da bi nastal neposreden dotik, ali dosege takega položaja: skriti se za drevo, plot; sonce je zašlo za goro, oblake / sesti za mizo
// za izražanje položaja na notranji strani česa: zatakniti revolver za pas; osa mu je zlezla za srajco / dati pero za klobuk
2. za izražanje smeri, cilja prevoznega sredstva: ladja za Dubrovnik bo odplula zjutraj; avtobus za Maribor je pravkar odpeljal / star. odpotoval je za Pariz v Pariz
3. za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje: ni se menil za njene besede; pes ga je zgrabil, ekspr. popadel za hlačnico; bati se za koga; vleči za lase; privezati konja za ograjo; izvedeti za novico, resnico; glasovati za predlog; stresla ga je za ramo; prijeti se za rob mize; potegniti, pog. pocukati za rokav; držati se za roke; zavzeti se za stvar / prizadevanje za kaj; zanimanje za koga
// za izražanje predmeta, ki je cilj dejanja: igrati za denar; prositi za miloščino, podporo; bojevati se za oblast, svobodo; poskrbeti za red / prošnja za podporo
4. za izražanje funkcije, položaja: biti za botra, pričo; izvoliti, razglasiti za predsednika; hoteti, imeti koga za prijatelja; določiti, postaviti za razsodnika, varuha / izreči se, šteti se za Slovenca
5. za izražanje omejevanja dejanja na predmet: nobenih težav niso imeli za denar; za ta letni čas je razmeroma mrzlo; zelo razvajeni so za naše pojme / zame to ni vseeno; s tem zanj še ni konec težav
// za izražanje omejevanja glede na lastnost, značilnost: biti slep za barve; len za hojo, pisanje; dovzeten za kaj; biti trden za svoja leta; občutljiv za mraz, svetlobo / sprejemljivost za vse novo
6. za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka: imeti koga za bogatega, neumnega; veljati za poštenjaka; izdaja se za zdravnika / tako ravnanje imam, štejem za napačno; razglasiti listino za neveljavno
7. za izražanje namena: imeti konja za jahanje; pripraviti meso za pečenje / iskati skladišče za blago; dobiti za darilo; klop ima tudi za ležišče; boj za obstanek; telica bo za pleme; krompir za seme; za večerjo speči kokoš / elipt. peso imamo za krave za krmljenje krav / svet za zdravstvo / iščemo delavca za k stroju; tak nisi za med ljudi za javnost, za v družbo; pripravljati se za na pot; knjige za na razstavo; ekspr. dobiti kaj za pod zob za hrano; zbuditi otroka za v šolo
8. za izražanje odnosa: ima jo za ljubico; vzeti koga za moža; najeti za pomočnico / šol. žarg. koga imate za slovenščino kdo vas poučuje slovenščino
9. za izražanje obstajanja česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik: imate kaj za popravilo; imaš kaj za žejo imaš kaj, s čimer bi se mogel odžejati; pog. imeti kaj za nabrusiti, za obleči
10. za izražanje količine časa: dela ima za tri dni; odpotovali so za ves teden; najeti hišo za vse poletje / ekspr. to si bo zapomnil za vse večne čase, za vse življenje / ekspr. za čas nam je izginil izpred oči za kratek čas, za trenutek; za hip je izgubil razsodnost / to velja za danes, za dolgo, za naprej, za vselej, za zdaj; proračun za letos je večji kot lani / v osmrtnicah za vedno nas je zapustil naš ljubi mož, oče in ded / pridi za čez poletje k nam
// za izražanje datumsko ali kako drugače določenega časa: obišče nas za novo leto; to vino pijejo za največje praznike / naročiti za osmo uro; zmenili smo se za zvečer / dogovoriti se za v soboto
// star. za izražanje časa, po katerem se kaj zgodi; čez2: solata bo za nekaj dni zunaj; za nekaj minut bom nazaj / za četrt ure bova tam
11. za izražanje lastnosti, vrste: občutek za čas, hitrost, mero; honorar za članek; zaboj za drva; prostor za kadilce; spored za nedeljo; kupiti lak za nohte; ukrepi za omejevanje uvoza; učbenik za osmi razred; rok za prijave je potekel / to je poglavje zase posebno poglavje
12. za izražanje načina, kako dejanje poteka: prodati za gotovino; bežati, teči kakor za stavo; nekaj je govoril sam zase po tiho / ekspr. za silo razume nemško / krstili so ga za Janeza; star. piše se za Štefana Kovača / za gotovo vedeti zagotovo; naseliti se za stalno; za trdno skleniti zatrdno / za dobro vzeti
13. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: za tiste besede ti bo žal; nimaš se za kaj bati; jokati, razjeziti se za vsako malenkost, ekspr. za prazen nič; biti kaznovan za krajo; za to me je hotela tožiti; zaprli so ga za veleizdajo / za kazen je moral klečati
14. za izražanje mere: umakniti se za korak; biti za ped manjši; hiši sta oddaljeni za streljaj / ekspr. za las so ušli nesreči / do vrha je za dobro uro hoda; goriva, hrane imajo za mesec dni / poceniti za deset odstotkov; biti močen za dva; reka je narasla za dvajset centimetrov; zaostajati za pet točk / za koliko je zavarovan; imeti denar za sproti; povečati za štirikrat; ustavi vsaj za toliko, da nekaj spijemo
15. za izražanje zamenjave: bom jaz plačal za brata; prodajati šmarnico za cviček; zamenjati travnik za njivo; prodati kaj za vrednostne papirje / predsednika ni bilo. Zanj je podpisal tajnik
♦ zal. za založbo Peter Novak
16. za izražanje vrednosti česa: angleščino je znal za odlično; bankovec za sto evrov / ekspr. hiše ne proda za noben denar, za nič, za vse na svetu nikakor ne proda
17. za izražanje podkrepitve trditve: za božjo voljo, pazi na svoje besede; pog., ekspr. tega si za hudiča ni dal dopovedati nikakor; pog. zvečer bom za primoj prišel zagotovo; pog., ekspr. kaj, za vraga, naj vam še dam
III. z orodnikom
1. za izražanje položaja
a) na drugi, zadnji strani česa, ne da bi obstajal neposreden dotik: za hišo imajo lep vrt; postaviti se, teči za kom; otroci so stali v vrsti za materjo; riba se je pognala za mušico; izginiti za ovinkom; prisluškovati za vrati / dokumenti so bili zadaj za knjigami; zadaj za vasjo je igrišče
b) na notranji strani česa: za srajco je imel skrit zvezek / nositi pištolo za pasom
c) ob strani ali v neposredni bližini česa: za cesto je jarek; sedeti za mizo; za reko raste jelševje
2. za izražanje stvari, ki povzroča, da kaj ni neposredno razvidno: za cinizmom se skriva nežnost; za frazami je čutil obup / ekspr. kdo tiči za to spletko
3. za izražanje sledenja v času: za dnevom pride noč; za torkom je sreda / za slavnostnim govornikom je nastopil tamburaški orkester / najhujše je že za nami; za seboj je imel dolgo pot; zapreti vrata za seboj
4. nav. ekspr. za izražanje ponavljanja sledenja: tako je šlo dan za dnem, leto za letom, uro za uro; v boju je padel mož za možem; pila je počasi, požirek za požirkom; voz za vozom se je izgubljal v temi
5. za izražanje, da kdo ni prvi lastnik česa: podedovati za očetom; nositi obleko za sestro
6. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti k predmetu
a) ki naj se spozna, zazna; po2: poizvedovati, povpraševati za kom; pogledati za vremenom kakšno je vreme
b) ki je cilj čustvovanja, volje: obšla ga je želja za potovanjem / ekspr. koprni za njim
c) ki je vir, izhodišče čustvovanja: žalovati za mladostjo, za sinom; hudo mu je za materjo
7. za izražanje namena ali cilja glagolskega dejanja: berač je stikal po smeteh za hrano / težiti za popolnostjo; ekspr. gnati se za zaslužkom / stopi ven in poglej za otrokom / ekspr. lov za bogastvom, srečo
8. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: zboleti za gripo; umreti za rakom, steklino / bolehati za mrzlico / živina je poginjala za lakoto
● ne vem, kaj za ena ženska je bila katera, kakšna; bil je pametnejši in se je za časa umaknil začasa, pravočasno; ekspr. loviti se za vsako bilko prizadevati si najti kakršnokoli možnost za rešitev; ekspr. tega ne bo naredil za nobeno ceno pod nobenim pogojem, nikakor ne; ekspr. ne boš me imel za cunjo ne boš grdo, samovoljno ravnal z menoj; hudo je za denar težko ga je zaslužiti; denarja ni (dovolj); ekspr. za glavo se je prijel, ko je izvedel resnico bil je (neprijetno) presenečen, začuden; ekspr. dala mu je samo toliko, da je bilo za ime zelo malo; pog. delal bom, dokler bom še za kaj krepek, zmožen za delo; biti za nadlego s prisotnostjo, z zahtevami povzročati, da kdo ne more opravljati svojih nalog ali da jih opravlja težje, počasneje; ekspr. tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost to ni nesreča, ampak malomarnost; ekspr. vedno se prepira za prazen nič brez vzroka; ekspr. za nohte nam gre znašli smo se v težkem položaju; ekspr. vleči, voditi koga za nos varati ga; ekspr. on je že zrel za odstrel ni več sposoben opravljati svoje funkcije; takrat je veljalo: oko za oko, zob za zob če je bila komu storjena krivica, naj se zanjo maščuje; ekspr. za pavliho ni hotel biti nikomur ni pustil, da bi se kdo norčeval iz njega; zgrabiti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; ekspr. jesti za tri zelo veliko; ekspr. spraviti koga za zapahe doseči, da ga zaprejo; moderna glasba zanj sploh ne obstaja ne prizna ji vrednosti; je ne pozna; ekspr. šlo je za življenje in smrt naroda narod je bil v nevarnosti, da bi bil popolnoma uničen; pog. imate kaj za jesti hrane, jedi (zame); pog. veliko dela je še za opraviti je treba, se mora; pog. imaš za posoditi tisoč evrov lahko posodiš; prepovedati komu enkrat za vselej dokončno, nepreklicno; slabš. ti si za v muzej tvoje ravnanje, govorjenje ne ustreza okoliščinam, času; pog. ima nekaj za bregom, plotom nekaj skriva, taji; nekaj skrivaj pripravlja, namerava storiti; ekspr. za fantom se je izgubila vsaka sled nihče ne ve, kje je; pog., ekspr. saj nisem tako za luno neumen, naiven; ekspr. vino prihaja za njim zaradi popitega vina postaja pijan; ekspr. ne boš dobil niti toliko, kolikor je za nohtom črnega prav nič; pog., ekspr. imeti jih za ušesi biti navihan, poreden, zvit; ekspr. držati jezik za zobmi ne povedati česa, molčati; ekspr. letati za ženskami prizadevati si pridobiti njihovo naklonjenost; preg. kdor za smolo prime, se osmoli; prim. začasa, zagotovo, zamlada, zatrdno ipd.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

začopátiti -ȃtim dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

zádnji Frazemi s sestavino zádnji:
bòj do zádnjega díha, bojeváti se do zádnjega díha, boríti se do zádnjega díha, boríti se do zádnjega možá, braníti se do zádnjega možá, do zádnje beséde, do zádnje káplje, do zádnje káplje krví, do zádnje páre, do zádnjega díha, do zádnjega fícka, do zádnjega možá, do zádnjega trenútka, dobíti jíh po zádnji pláti, iméti zádnjo besédo, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izgubíti zádnji adút, lovíti zádnji vlák, naložíti jíh kómu po zádnji pláti, ne rêči šè zádnje beséde, od pŕve do zádnje beséde, od pŕve do zádnje čŕke, od pŕvega do zádnjega možá, po zádnji módi, posprémiti kóga na njegôvi zádnji póti, posprémiti kóga na zádnjo pót, sprémljati kóga na zádnjo pót, ujéti zádnji vlák, ulovíti zádnji vlák, uníčiti do zádnjega možá, uporábiti [kàj] [kot] zádnji adút, vréči šè zádnji adút, zádnja bríga, zádnja skŕb, zádnja úra bíje kómu/čému, zádnja úra je odbíla kómu/čému, zádnji adút, zádnji krík čésa, zádnji krík móde, zádnji krík téhnike, zádnji mohikánec, zádnji vlák, zádnji vlák je odpêljal [kómu], zamudíti vlák, zamudíti zádnji vlák

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

zadȓga, f. 1) die Verknüpfung (mittelst eines Knotens), Cig., Rez.-C.; — 2) die Schlinge, der Fallstrick, die Dohne; gozdne živali loviti v zadrge ali zanke, Levst. (Nauk); — (fig.) zadrge in izkušnjave, Jap. (Prid.); izmotati se iz zadrge, Levst. (LjZv.); — 3) der Ranken (z. B. an der Weinrebe), V.-Cig.; — 4) = davica, die Bräune, Cig.; — tudi: zȃdrga.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

zájec zájca samostalnik moškega spola [zájəc] STALNE ZVEZE: morski zajec, poljski zajec, velikonočni zajec
FRAZEOLOGIJA: buden kot zajec, množiti se kot zajci, poskusni zajec, postreliti koga kot zajce, potegniti zajca iz klobuka, spoznati se na kaj kot zajec na boben, teči kot zajec, ugotoviti, v katerem grmu tiči zajec, ustreliti koga kot zajca, Skoraj ni še nikoli zajca ujel., V tem grmu tiči zajec.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. zajęcь, hrv., srb. zȇc, rus. zájac, češ. zajíc < pslov. *zajęcь < ide. *g'hōi̯-en-ko- ‛mali skakač’, sorodno z litov. žáisti ‛skakati’, arm. ji ‛konj’, stind. háya-, iz *g'hei̯- ‛živahno se gibati, skakati’ - več ...
zapík -a m (ȋ)
1. etn., pri lovljenju dogovorjeno mesto, ki se ga bežeči dotakne, da je varen pred lovečim: priteči do zapika; ta vogal je zapik / zapik, je zavpil, ko je pritekel k drevesu kot vzklik izraža, da se koga ne sme ujeti / pusti ga, je zapik v položaju, ko se ga ne sme loviti
2. v medmetni rabi izraža odločenost, da se kaj preneha: zapik, to me ne skrbi več / zapik, ne prepirajta se
// navadno v zvezi z in izraža odločnost, nepopustljivost: moja žena bo, in zapik; zapik, lažeš; tako je, kot pravim, in zapik
● ekspr. kmalu bo vsemu zapik kmalu bo vsega konec; ekspr. narediti čemu zapik povzročiti, da kaj preneha

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

zaspan -a prid. 1. zaspan: v' tem ſo one saſpane im. mn. ž poſtale 2. nedejaven, neživahen, zanikrn: de bi ta paklenski ſaurashnik njega saspaniga tož. ed. m ži. ne nashal ǀ per teh greshnih andlah nihdar nej ste saspani im. mn. m ǀ nebodite ſaſpani im. mn. m kakor pauh, katiri cello ſimo ſpij ǀ sholnerij kateri gredò mene loviti tij nej ſo saſpani im. mn. m, ne dremaio ǀ te saſpane tož. mn. m sanikarne v' shlushbi Boshy obudè

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

zaščítiti -im dov. (í ȋ)
1. s čim, danim na določeno mesto, narediti, da kaj ne bi bilo deležno česa neprijetnega, nezaželenega: zaščititi obraz, telo; zaščititi površino s premazom; zaščititi se s kremo, rokavicami / zaščititi rastline, roke pred mrazom
♦ avt. zaščititi avtomobil premazati, pokriti spodnji del avtomobila s snovjo, ki preprečuje rjavenje
// nav. 3. os. z obstajanjem na določenem mestu narediti, da kaj ni deležno česa neprijetnega, nezaželenega: stena jih je zaščitila pred dežjem
2. z določenim dejanjem, ravnanjem narediti, da kdo ne bi bil deležen česa neprijetnega, nezaželenega: v preiskavi je skušal zaščititi ostale osumljence / zaščititi predsednika s policisti
● po porodu se je zaščitila z uporabo kontracepcijskih sredstev je naredila, da ne bi zanosila, spočela
3. z določenim ukrepom, zakonskim določilom narediti, da kaj ne bi bilo deležno česa slabega, nezaželenega: zaščititi domačo industrijo, narodno manjšino; zaščititi redke rastline, živali / zaščititi ime izdelka; zaščititi izum s patentom / zaščititi kmetijske površine pred zazidavo / zaščititi z zakonom
// z določenim ukrepom, pravnim predpisom narediti, da se kaj ne sme zmanjšati, odvzeti: zaščititi koristi, pravice koga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

zatòn -óna in -ôna m (ȍ ọ́, ó) ekspr.
1. zahod: gledati sončni zaton / žareče nebo ob zatonu / sonce se je bližalo zatonu / sonce se je nagnilo globoko na zaton bo kmalu zašlo; sonce gre v zaton zahaja
2. konec1, propad: rimskemu imperiju je grozil zaton; napovedovati zaton umetnosti / gospodarski, politični zaton dežele / to se je zgodilo na zatonu dobe, stoletja
● ekspr. dan gre v zaton večeri se; ekspr. stoletje gre v zaton se končuje; ekspr. njegova slava je v zatonu mineva; ekspr. ta filozofska smer je že v zatonu izgublja vpliv, veljavo; knjiž. loviti ribe v zatonu zalivu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

zjútraj prisl. (ú)
v času od svita do dopoldneva: v šolo hodi zjutraj; zjutraj ga bom poklical; zdravilo mora jemati zjutraj, opoldne in zvečer; pridite jutri zjutraj; s poukom začnejo ob osmih zjutraj; bedel je do štirih zjutraj; vstajati zgodaj zjutraj / od zjutraj te že čakajo; ekspr. delati od zjutraj do noči od jutra
● ekspr. dan je treba zjutraj loviti izkoristiti za delo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

zobátec zobátca samostalnik moškega spola [zobátəc] ETIMOLOGIJA: po zgledu hrv. zùbatac iz ↑zobat
zverina ž, F19, amphibion, ena ṡvirina, katera v'vodi, inu na ſuhim prebiva; bellutus, ṡvirini enák; fera, divja ṡvèr, ṡvirina, ṡvir; pervenari, povſód ṡvirino loviti; solidipes, -dis, ena ṡvirina s'célimi nereṡklanimi nogami; viverra, -ae, en dihúr, ali ta ſmardezhi húr, ṡvirina

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

zverjáčina, f. ein wildes Thier, Guts., Ravn.; krokodil je divja z., Dict.: divje zverjačine, Bas.; — coll. wilde Thiere, das Wild, Mur.; divja z., Krelj; zverjačino loviti, Meg.; zverjačini je dal gozde, Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

zverjaščina -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

zvirjaščinolovim [1. os. ed.] gl. loviti, zverjaščina ♦ P: 1 (BH 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

žába žábe samostalnik ženskega spola [žába] STALNE ZVEZE: barska žaba, človek žaba, laška žaba, morska žaba, pisana žaba, prava žaba, rjava žaba, volovska žaba, zelena žaba
FRAZEOLOGIJA: napihovati se kot žaba, pojesti živo žabo, žabe se bodo zaredile komu v želodcu
ETIMOLOGIJA: = cslov. žaba, hrv., srb. žȁba, rus., češ. žába < pslov. *žaba < ide. *gu̯eh1b(h)ah2 iz *gu̯eh1b(h)- ‛sluzast, zdrizast, sluzasta žival’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

žábar žábarja samostalnik moškega spola [žábar] ETIMOLOGIJA: ↑žaba
žabáriti -im nedov. (á ȃ)
loviti žabe: zvečer žabarijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

žárek1 žárka samostalnik moškega spola [žárək] ETIMOLOGIJA: ↑žareti - več ...
žívec Frazemi s sestavino žívec:
bíti jeklénih žívcev, bíti na kôncu z žívci, bíti želéznih žívcev, ígra z žívci [kóga], igráti se z žívci kóga, iméti dôbre žívce, iméti jekléne žívce, iméti želézne žívce, íti na žívce kómu, izgubíti žívce, izgúbljati žívce, jekléni žívci, obdržáti mírne žívce, ohrániti mírne žívce, poigráti se z žívci kóga, poigrávanje z žívci kóga, poigrávati se z žívci kóga, požréti kómu žívce, príti kómu do žívca, správiti kóga ob žívce, správljati kóga ob žívce, zadéti kóga v žívec, želézni žívci, žívci so izdájali kóga, žívci so izdáli kóga, žívci so odpovédali kómu, žívci so popustíli kómu, žívci so popúščali kómu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

žógica -e ž (ọ̄)
manjšalnica od žoga: loviti, metati žogico; igrati se z žogico; celuloidna, kosmata, volnasta žogica / namiznoteniška, pog. pingpong žogica; žogica za golf, tenis / rezati, vračati, zabijati žogice
● ekspr. čebljajoče žogice so se valile okrog koklje piščeta; ekspr. biti žogica v sporu med nasprotnikoma oseba ali predmet, ki se zavrača in pošilja nazaj k nasprotniku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

žolnir -ja m vojak: èn dan ta sholner im. ed. ſvoje perſy reskrie ǀ S. Martin je try ſtane imel, je bil sholnier im. ed., Minih, inu Shkoff ǀ kadar bi uni ſholner im. ed. li deſsetino sa Boga prestal, uniga, kar sa ſvojo reuno plazho prestoij ǀ S. Jacob je bil en ribizh, nikar sholnjer im. ed. ǀ S. Martin ta ſvejt sapuſtj, inu is' sholneria rod. ed. Minih rata ǀ obeniga puntarskiga, ali faratarskiga sholnerja rod. ed. k'ſvoj vojski ne perpusti ǀ ena iſvelizhena dusha ſe je bila prikaſala enimu sholnerju daj. ed. ǀ Alexander Macedonski krajl je djal enimu lenimu inu shleht ſholneriu daj. ed. ǀ ſo bily Kmeti eniga Sholneria tož. ed. na mertve shlake ſtepli ǀ s'suojo shibo taistiga sholnerja tož. ed. po glavi vudari ǀ Iest videm Eniga ſholnerja tož. ed., kateri v'shelesni gvant ſe je oblekal ǀ Slon ſe je hotel maszhovati nad tem sholneriam or. ed., satorai sa nym v' potok skozhi ǀ bi G. Bug nebil perpuſtil hudizhom sadavit dua sholneria tož. dv. ǀ sholnerij im. mn. hitru na pot ſe postavio ǀ sholnery im. mn. nyh loke sproshio, inu vuſs shivot s' ſtrelamy nepolnio ǀ ty greshni ſholnerij im. mn. ſo ga vahtali ǀ Ta je taisti Ionatau Mèd, kateriga kadar bi bily ſmèli ti ſholnery im. mn. jejsti ǀ teh Sholnerjou rod. mn. eden je njegovo ſtran s'ena ſulizo odperl ǀ Ceſar je bil sbral enu dobrut teh ner ſerzhnejſhyh shlonerjou rod. mn. ǀ s'eno veliko companio sholneriou rod. mn. ǀ ſvoje, inu ſvoyh sholnerju rod. mn. ſerze reſveſseliti ǀ Krajl Xerxes dvanajſt ſtutaushent Sholneriu rod. mn. vſak dan je sphishal ǀ s' malu shelnerjou rod. mn. ǀ Abſolon je bil sapovedal ſvoim sholneriom daj. mn. Davida ob leben perpravit ǀ je taku govuril ſvoijm sholnerjom daj. mn. ǀ K'ſadnimu ſapovei ſholnerjom daj. mn. de imaio shturmat meſtu ǀ kar ſo mogli imeti kupaj sloshe, inu tem ſholnerjam daj. mn. neſsejo ǀ nyh Capitan k'sholneriam daj. mn. pravi ǀ vſe skuſi je mislil na ſvoje sholnerie tož. mn. ǀ vkup sholnerje tož. mn. Klizheio, inu sbiraio ǀ ta Gospud ſholnerje tož. mn. vkupaj poklizhe ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene … Sobe v'ſholnerje tož. mn. ǀ On nej pyanzhoval, kakor je navada per sholnerjoh mest. mn. ǀ S'Rimskimi sholnerij or. mn. ſo bilij shli Christuſa loviti ǀ Alexander ta Veliki Mazèdonski krajl s'sholnery or. mn. ſe je bratil ← srvnem. solner ‛vojaški plačanec’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

žonglêr -ja m (ȇ)
1. kdor zna z izredno spretnostjo istočasno metati v zrak navadno več predmetov in jih loviti: nastop znanega žonglerja s kiji, krožniki; igra se z ljudmi kakor žongler z žogami; pren. besedni žongler
2. lit., v francoskem okolju, v srednjem veku pevec, igralec in akrobat, ki nastopa po sejmih, plemiških dvorcih: potujoči pevci in žonglerji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

žonglêrski -a -o prid.(ȇ)
nanašajoč se na žonglerje ali žonglerstvo: žonglerska predstava / žonglerska spretnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

žonglêrsko primer. prisl. (ȇ) ~ loviti žogice

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

žonglírati -am nedov. (ȋ)
1. z izredno spretnostjo istočasno metati v zrak več predmetov in jih loviti: vrvohodec je stoje na eni nogi še žongliral; žonglirati s krožniki, z žogami
2. ekspr., v zvezi s s, z spretno ravnati s čim: natakar je žongliral s kozarci / žonglirati z ljudmi; pren. žonglirati z besedami, s podatki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

žvȋžg, m. der Pfiff; — das Pfeifen: loviti rake na žvižg, Erj. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

Število zadetkov: 419