lust gl. lušt ♦ P: 1 (TO 1564)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
lǘšt tudi lúšt -a m veselje, želja, volja: Oni li miszlijo, kak bi ga potepli, lüst májo k la'zam TA 1848, 48; malo steri na tô gléda, jeli je zreli szád ali nê, sterim szi luste scsé odegnati AIP 1876, br. 9, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
lušt [lȗšt]
samostalnik moškega spolakoroško poželenje, naslada
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
lušt -a/-i
samostalnik moškega ali ženskega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
luštati se nedov. imeti veselje, ljubiti se, mikati:
on bi shlishal takorshne beſſede, de bi ſe njemu nelushtalu +del. ed. s uezheriat (IV, 60) → lušt
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
lúšten lȗštna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
lušten -tna prid. radosten, razposajen, vesel:
je vidil eniga mladiga, de ſe je ſmeial, inu lushten im. ed. m bil ǀ Ne treba drugiga hudizha de bi Moshke pershone motil, sakaj ena nepoſejena, firbzhna, inu lushtna im. ed. ž shena, ta je sadosti ǀ Kadar bi v'ten mesti eno lushtno tož. ed. ž komedjo komedianti dershali ǀ ſe je nashal per eni lushtni mest. ed. ž Comedij ǀ muzh te s. gnade ozhitnu ſe je vidila per teh S. Pushaunikoh, kateri te lushtne tož. mn. ž/s Meſta ſa sapustili → lušt
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
razluštati -am dov. razveseliti:
hitru pretezhe vſe kar zhloveka na semli reslushtat nedol. more ǀ Kej ſte sdaj vy, Kateri druſiga ne yſzhete, inu neſhelite ampak vashe truplu zertlati, inu s'temi prepovedamini lushti reslùshtat nedol. ǀ ta S: Sacrament je roſha, je luna, je ſonce, je vinu, je shlahtni kamen, reslushta 3. ed., inu oskruni ǀ zhe li ſemelske rezhij naſs potroshtajo, reſveſſelio, inu reſlushtaio 3. mn. ǀ Mana katero G. Bug je Israeliterjom poshlal je, v'ſebi vſe slatkuſti imela, inu vſakiga po njega voli naſſitila, inu reslushtala del. ed. ž ǀ s'katerimij na ſemli ſe ſo reslushtali del. mn. m ǀ veliku vezh naſs bodò potroshtale, reſveſſelile, inu reslushtale del. mn. ž te Nebeſke razluštati se nasladiti se, naužiti se naslade:
tvoje ozhy katere v'nesramnih pogledah ſe ſo reslushtale del. mn. ž, do vekoma bodo te ſtrashne hudizhe gledale → lušt
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
v... dobrihluštih [mest. mn.] gl. dober, lušt, v predl. ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
volja gl.
lušt
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.