Tiskanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

dételja -e ž (ẹ́)
krmna rastlina z navadno trojnatimi listi in rdečimi, belimi, rumenimi cveti v glavicah: kositi, sejati deteljo; pokladati živini deteljo / zapoditi živino iz detelje
♦ bot. bela detelja s plazečimi se stebli in belimi ali rdečkastimi cveti, Trifolium repens; grmičasta šmarna detelja večja grmičasta rastlina z rumenimi cveti v grozdih, Coronilla emerus; medena detelja prijetno dišeča visoka rastlina z belimi ali rumenimi cveti v grozdih, Melilotus; navadna turška detelja krmna rastlina z lihopernatimi listi in rožno rdečimi cveti v grozdih, Onobrychis viciaefolia; nemška detelja lucerna; rdeča detelja z ovalnimi listi in rdečimi cveti, Trifolium incarnatum

lucêrna -e ž (ȇ)
krmna rastlina s trojnatimi listi in modro vijoličastimi cveti: kositi, sejati lucerno

metéljka -e ž (ẹ̑)
knjiž. lucerna: sejati meteljko
♦ bot. rastlina s pri vrhu nazobčanimi listi in rumenimi ali modro vijoličastimi cveti, Medicago

némški -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na Nemce ali Nemčijo: nemški jezik; nemška književnost / nemški film; nemško-slovenski slovar / nemška klasična filozofija; nemška trgovska mornarica; nemško taborišče / nemški ovčar srednje velik službeni pes z daljšo trdo dlako črne ali sive barve
♦ bot. nemški rožmarin okrasna rastlina z rumenimi koški na dolgih pecljih, Santolina chamaecyparissus; nemška detelja lucerna; lov. nemški dolgodlakar rjav ali progast lovski pes z dolgo, valovito dlako; rel. nemški viteški red
// med drugo svetovno vojno nanašajoč se na pripadnike oboroženih enot Nemčije: partizani so uničili nemški bunker / nemška okupacija slovenskega ozemlja

némško

prisl.:

govoriti (po) nemško

nemško beroče občinstvo

Slovenski pravopis

lucêrna -e ž, snov. (ȇ) kositi ~o

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

lucêrna -e ž

krmna rastlina s trojnatimi listi in modrovijoličastimi cveti

SINONIMI:

redk. meteljka, bot. nemška detelja

Slovenski etimološki slovar³

lȃmpa -e ž

lantȇrna -e ž

latȇrna -e ž

lẹ̄ščerba -e ž

lucȇrna -e ž

lúč lūči ž

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

lučȋrna, f. die Laterne, Cig., Jan.; — prim. lat. lucerna.

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

príličen -čna -o prid.
1. primeren, ugoden: znánje vecs féle Jezikov je tak prílicsni módus KOJ 1833, XII; Za krmo je [lucerna] jáko prilična AI 1878, 44; ali nej ſzte meli prílicsnoga vrejmena KŠ 1771, 599; Vö ſzi küpte kzvelicsanyi prílicsno vrejmen KŠ 1771, 584; Kelki bláznik v-bátrivnoszti Trosi prílicsno vrêmen KAJ 1848, 147; Pri trávnikaj szo nê prílicsni racsunati AI 1875, br. 11, 6
2. spreten, sposoben: Mladoszt je na vsze prílicsna KAJ 1870, 42; Potrejbno je záto püſpeki biti na vcsenyé prilicsnomi KŠ 1771, 637; Tak je po prílicsnom prizadevanyi mésnikov zginyávalo KOJ 1914, 150; Li tak mo prílicsni lüdjé KAJ 1870, 105; edno táblo szam vküpposztavo, stera prilicsna bode zmeslinge odvrnôti AI 1875, kaz. br. 6; Jáko prilicsne kose nücajo 'ze vcselárje AI 1875
3. pregovoren, povezan z reki: i prílicsna rêcs tak právi, ka KAJ 1870, 52; [knjige] Prílicsne KŠ 1754, 2; Prílike, prílicsne recsí KAJ 1870, 68
príličnejši -a -e
1. primernejši, ugodnješi: gda bom pa prilicsnejse vrejmen meo, prizovém te KŠ 1771, 418
2. premožnejši: Priličnejši lüdjé kamni spômenek dájo na grob BJ 1886, 26

viólčasti -a -o prid. vijoličast: violčasti ametist AI 1878, 54; Lucerna má violčasto cvetje AI 1878, 44

Slovar Pohlinovega jezika

latirna [latȋrna] (laterna) samostalnik ženskega spola

svetilka

leščerba [lẹ́ščerba] samostalnik ženskega spola

svetilka, leščerba

lihtirna [lihtȋrna] (lihterna) samostalnik ženskega spola

svetilka

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

lampa ž, F9, infusorium, tá poſſoda, s'katero ſe kai naliva, ṡlaſti olie v'lampo. Zach:4; lampades ignis, ognîene lampe; lampas, -dis, lampada, -ae, lampa; lucerna, leſherba, lisherna, lúzh, ſveitilu, lampa; lychnichus, -chi, ſveizha, luzh, lampa; lychnus, -ni, tudi lampa, ali literna; mergulus, plavzhik v'lampi; myxos, -myxi, plavzhik v'gorezhi lampi; polymyxos, ena lampa, katera ima doſti ṡhleibizhkou ṡa tahte

leščerba ž, lucerna, leſherba, liṡherna, lúzh, ſveitilu, lampa

lišerna ž, lucerna, leſherba, liṡherna, lúzh, ſveitilu, lampa

luč ž, F18, corytus, tul ẛa ſtréle, ali tok, v'katerim ſe luzh noſſi; efficienter, is popolnama mozhy, lúzh pride is popolnama mozhy tega ſonza; elucubrare, kei kai per luzhi délati; epiolus, en maihin metulez, po nozhi okuli luzhi leita; flammigerare, ſveititi s'luzhjo, s'baklo, s'ṡhkupo; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; lampyris, -dis, ena luzhna, ali nozhna muha, en metúl, kateri ſe po nozhi v'lúzh ṡaleituje: ena karſtniza; lucerna, leſherba, liṡherna, lúzh, ſveitilu, lampa; luciferus, -ri, kateri ſveiti, lúzh noſſi, ali pernaſha; lucubrare, po nozhi per luzhi délati, na ſvitlu dati; lucubratio, po nozhi per luzhi déllanîe, ali opravlanîe; lucubratum opusculum, enu maihinu déllu per luzhi ſturjenu; lumen, -nis, lúzh, ſvitlúſt; luminare, -ris, ſvitloba, lúzh; luscio, kateri po dnèvi vidi, ali po nozhi per luzhi ne vidi; lux, lúzh, ſvitloba, ṡhivenîe; lychnichus, -chi, ſveizha, luzh, lampa; mucus, -ci, ſhmerkel, oternik od gorezhe luzhi

svetilo s, F2, lucerna, leſherba, liṡherna, lúzh, ſveitilu, lampa; lucernae, gorezha ſveitila; prim. svitila

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika²