cikloídna lúska -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

čêšljast -a -o prid. (é)
podoben češlju, glavniku: češljast krempelj; češljasta luska

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

češúlja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

eskamotȇr -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

Ídrijski pokròv -ega -ôva m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

íkra, f. 1) der Rogen, der Laich, Cig., Jan., Cig. (T.); nav. pl. ikre, Mur., Jan., Erj. (Ž.); ikre v razsoli, der Caviar, DZ.; — 2) svinjska i., die Finne (cysticercus cellulosae), Erj. (Ž.); pl. ikre, die Schweinfinnen, (bolezen); — 3) = luska, die Schuppe, Jan., SlGor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

Kanómeljska vmésna lúska -e -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

kokolít -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

kosmoídna lúska -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

Košévniška lúska -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

Košévniški pokròv -ega -ôva m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

kozmoídna lúska -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

krôven -vna -o prid. (ō)
1. ki združuje več manjših enot: krovni pokojninski sklad; krovni sporazum, zakon; krovna komisija; krovna organizacija, zveza; krovna pogodba; krovno podjetje
2. nanašajoč se na krov: belo pobarvani krovni deli ladje; krovna ograja / odpreti krovno lino
3. ki kaj pokriva, zapira: tank z močno krovno ploščo; krovno steklo akvarija
♦ anat. krovno tkivo plast celic na površini kože ali sluznice; povrhnjica; bot. krovni list list, ki pokriva cvet; krovna luska; krovno tkivo plast celic, ki pokriva nadzemne in podzemne dele rastline; navt. krovna oprema naprave za zasidranje ladje, spuščanje čolnov z nje ter nakladanje, razkladanje tovora; krovna služba služba pri vzdrževanju ladje, zlasti krovne opreme, in pri delih s tovorom; zool. krovno perje perje, ki pokriva odraslo ptico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

krôvna ščetína -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

ktenoídna lúska -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

leščúr -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

leščúr, -rja, m. neka školjka (pinna squamosa), Barkovlje-Štrek. (Let.); — prim. luska.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

lupína -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

lùsk 1., lúska, m. der Klatschlaut, das Schnippchen, Cig., Jan., C., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

lúska -e ž (ū) nav. mn.
1. koščena ali rožena ploščica, ki varuje telo rib, plazilcev: odstraniti, ostrgati ribi luske; telo kače je pokrito z luskami / ribje luske
2. bot. list nezelene barve, ki varuje nežne dele rastline ali vsebuje hranilne snovi: luske se odpirajo, odpadajo / brstne luske ki varujejo brste
3. ploščat delček česa: od kamna odklati lusko; led v obliki lusk / milne luske; luske suhe kože delčki poroženele povrhnjice
♦ alp. luska skalna plošča, ki se na enem koncu drži stene; bot. krovna luska ki pokriva del plodne luske; plodna luska list cveta s semeni pri iglavcih; min. luska zelo tanka plast rudnine, ki se da odklati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

lúska -e ž (ú) ostrgati ribi ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

lúska -e ž
1.
koščena ali rožena ploščica, ki varuje telo rib, plazilcevpojmovnik
SINONIMI:
2.
ploščat delček česa
SINONIMI:
star. plena, knj.izroč. zaluska
GLEJ ŠE SINONIM: luskolist

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

lūska -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

lȗska, f. 1) die Schuppe; ribe so navadno pokrite z luskami, Erj. (Ž.); — 2) die Haut des Getreidekorns, Cig., Rib.-M.; ajdove luske, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

lǘska -e ž luska: i preczi ſzo doli ſzpadnole lüſzke KŠ 1771, 368; i taki ſzo 's-nyegovi oucſi doli ſzpadnole liki lüſzke KM 1796, 125; Nistere lüszke odêvajo KAJ 1870, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

luska ► ˈlüːska -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

lūskast – glej lūska

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

lȗskati – glej lūska

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

luskati nedov., F2, plaudere, ſe veſſeliti, inu od veſſelja s'rokami luṡkati; plausor, -oris, kateri od veſſelja s'rokami luṡka; prim. luščiti 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

lúskav – glej lūska

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

lúskavica – glej lūska

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

lúskica -e ž (ū)
manjšalnica od luska: luskice ribic / koža se lupi, lušči v tankih luskicah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

lúskica -e ž
majhna luskapojmovnik
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: luska

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

lūskica – glej lūska

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

lȗskica, f. dem. luska: očesna leča je sestavljena iz tenkih luskic (Häutchen), Žnid.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

luskína -e ž (í)
nav. mn. luska: ribje luskine / luskine na nogah, rokah
● knjiž. šele takrat so mu padle luskine z oči šele takrat je zagledal, spoznal stvar, kakršna je dejansko bila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

luskína -e ž (í) redk. luska

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

luskína – glej lūska

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

luskina [luskína] samostalnik ženskega spola

navadno množina luska

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

luščīti lúščim nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

mekína -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

pélod pelọ́da m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

plakoídna lúska -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

pléna -e ž (ẹ́)
1. teh. oksidna plast na kovini, ki nastane ob žarjenju pri visoki temperaturi: kovina je prekrita s pleno
2. star. luska, ploščica: odlomiti od kamna pleno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

plóden2 -dna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na plod: plodna oblika
♦ bot. plodni listi listi, prosto rastoči na cvetišču ali zraščeni v plodnico; plodna luska list cveta s semeni pri iglavcih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

plódna lúska -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

ríbji -a -e prid. (ȋ)
nanašajoč se na ribe: ribji rep; ribja koščica se mu je zataknila v grlu; ribja luska, plavut; nebo je čisto kot ribje oko / ribji samec; ribja jajčeca ikre; ribje meso / ribje jate / ribje jedi; ribja juha; ribja konzerva; ribje olje olje iz svežih jeter ribe trske / ribja hrana hrana za ribe / ribja restavracija restavracija, kjer se streže zlasti z ribjimi jedmi; ribja tržnica / papigi so dali ribjo kost apnenčasto ploščico, ki tvori ogrodje sipe; steznik z ribjimi kostmi z opornicami iz vosov vosatih kitov
● ekspr. ima ribjo kri se sploh ne razburi; ekspr. strmel je vanjo s svojimi ribjimi očmi hladnimi, brezizraznimi
♦ agr. ribji hrbet ali ribja kost oblikovanost trte, pri kateri se šparoni vežejo vodoravno na eno ali na obe strani žične opore; ribja moka krmilo iz posušenih zmletih rib in ribjih odpadkov; fot. ribje oko širokokotni objektiv, ki zajema slikovni kot 180°; gastr. ribji ragu; ribja marinada z marinado polita riba; med. ribja koža kožna bolezen s čezmernim luščenjem povrhnjice; metal. ribje oko okrogla, krhka, svetla lisa s poro ali delcem žlindre v zvaru kot varilska napaka; obl. vzorec ribja kost vzorec z diagonalno lomljenimi črtami; obrt. ribja kost okrasni vbod, s katerim se sestavita dva kosa tkanine; rib. ribji drobiž majhne, gospodarsko nepomembne vrste rib; ribji vložek v ribolovno vodo spuščene ribe za povečanje količine rib v njej; ribja steza umetno narejen prehod za ribe čez visoke vodne pregrade; ribje naselje večja skupina morskih rib iste vrste ali različnih vrst, ki živi na istem prostoru, kraju; um. ribji mehur okras v obliki ribjega mehurja, zlasti kot sestavni del gotskega krogovičja; vet. ribji hrbet nenormalno izbočena hrbtenica pri prašičih; zool. ribji mehur organ, s katerim riba uravnava dviganje ali spuščanje v vodi; ribji orel orel, ki se hrani z ribami, Pandion haliaëtus; ribja pijavka pijavka, ki se prisesa na škrge, kožo rib, Piscicola geometra; ribja trakulja široka trakulja; ribja uš

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

rožén2 -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na rog ali roževino: rožen oklep pri želvi; rožena luska, tvorba / rožen glavnik; očala z roženim okvirom / roženi opilki / rožen oselnik
♦ agr. rožena moka gnojilo iz zmletih rogov, parkljev in kopit; vet. roženi obrobek odebeljena vrhnja plast ob zgornjem robu kopita; zool. roženi svitek v stoječih vodah živeči polž s ploščato hišico, Planorbarius corneus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

roževínast -a -o prid. (í)
nanašajoč se na roževino: roževinast oklep pri raku; roževinasta luska, tvorba / roževinast glavnik; roževinasti gumbi; očala z roževinastimi okviri

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

rúžiti -im nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

seménska lúska -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

škāja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

šupa1 [luska] sam. ž ♦ P: 6 (TT 1557, TT 1560, TL 1561, KPo 1567, DB 1578, TT 1581-82)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

vmésno varoválo -ega -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

voščéna lúskica -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

voščéna plôščica -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

voščéni lístič -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

zalúščiti se, -i se, vb. pf. zalušči se mi = luska se mi zadere v roko, ein Splitter dringt mir in die Hand ein, Blc.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

Število zadetkov: 58