á1 -- in -ja m (ā)
prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a; mali a; veliki A; od a dalje; dva a-ja; nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
 
če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse; pog. ena a prvovrsten
 
lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Å -- [á] m, simb. (ȃ) angstrem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

á1 á-ja tudi á ája tudi á -- m, prva in druga oblika z -em (ȃ; ȃ; ȃ) |ime črke ali glasu|: od ~ do ž; z malim a-jem; nerazločni a-ji; učenec iz prvega ~ ‹1. a›; točka ~; ton ~; šahovsko polje ~1; prim. a-

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Á1 Á-ja tudi Á -- m, prva oblika z -em (ȃ; ȃ) |ime črke|: veliki ~; tiskani A-ji; kategorija ~; vitamin ~; format ~ 5; prim. A-

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

á2 -- m, simb. (ȃ) ar

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Á2 -- m, simb. (ȃ) amper

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

a mF2, elementumtudi ti puſtobi a, b, c; magister pedareuskateri otroke vuzhy, a, b, c

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

a1 nepreg. m (črka) a: nevidish de ta pustob A im. ed., nej kakor ſim ga jest napiſsal ǀ Ta pustob A tož. ed., Andoht, nej ſi prav merkal (I/1, 207)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

a1 sam. m ♦ P: 1 (TPs 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

a4 črka
prva črka abecede; SODOBNA USTREZNICA: a
FREKVENCA: 31 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

A -- m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

a -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

A -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

a m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

..a1 m. prip. obr., člov. 'vršilec' vójvoda, slúga

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

AA -- [aá] m (ȃ) Adria Airways

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Aachen -chna [áhən] m, zem. i. (á) |nemško mesto|: v ~u
aachenski -a -o [hə] (á)
Aachenčan -a [hə] m, preb. i. (á)
Aachenčanka -e [hə] ž, preb. i. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

aalenij -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Aalst -a [álst] m, zem. i. (ȃ) |belgijsko mesto|: v ~u
aalstski -a -o (ȃ)
Aalstčan -a m, preb. i. (ȃ)
Aalstčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Aaltov stòl -ega stôla m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

aar [rabelj] sam. m ♦ P: 1 (TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Aarau -a [árav-] m, zem. i. (ȃ) |švicarsko mesto|: v Aarauu
aaravski -a -o (ȃ)
Aaraučan -a m, preb. i. (ȃ)
Aaraučanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Aargau -a [árgav-] m, zem. i. (ȃ) |švicarski kanton|: v Aargauu
aargavski -a -o (ȃ)
Aargaučan -a m, preb. i. (ȃ)
Aargaučanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ába m neskl. oče: kricsécsega Abba KŠ 1754, 154; Abba, Ocsa KŠ 1771, 148

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abad [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

tkanina brokat

PRIMERJAJ: haba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Abadán -a m, zem. i. (ȃ) |iransko mesto|: v ~u
abadánski -a -o (ȃ)
Abadánčan -a m, preb. i. (ȃ)
Abadánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Ábadon -a m, oseb. i. (ȃ) |angel smrti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Àbadon -a m Abadon: ſteroga imé je 'Zidovſzki Abaddon KŠ 1771, 783

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Abager -a m osebno lastno ime Abgar: V' tem kir Krajla Abagera tož. ed. v' tej desheli Edeſſa imenouani (III, 527) Ábgar, legendarni kralj v Edesi, o katerem piše → Evzebius 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ábak tudi ábakus -a m (ȃ)
1. pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje: število kamenčkov v vsakem žlebičku abaka
2. um. krovna plošča nad kapitelom stebra:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ábak -a m (ȃ) |starorimsko, starogrško računalo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ábak -a m
GLEJ ŠE: tablica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

ábak -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Abakuk -a m osebno lastno ime Habakuk: pravi Abacuc im. ed. Prerok ǀ kateri Abakuk im. ed. bò meni koſsilu perneſsil ǀ reskladaio taiſte beſſede Abacuca rod. ed. Preroka ǀ G. Bug pak, kateri je bil oſkerbel tiga lazhniga Elia skusi eniga orla, inu Daniela Preroka skusi Abakuka tož. ed. Prerok Habakúk, lat. V Habacuc, Abacuc, je Danielu v Babilon v levji brlog po angelovi zapovedi nesel močnik (SP Dan 14,33, Hab 1,1); → Habakuk.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ábakus -a m (ȃ); gl. abak

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abalákovovo uhó -ega ušésa m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abalónski bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Abar [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

Skit

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ábarat, m., pogl. aborat.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abarat mabrótonum, -nitrava preſliza, ẛa pomivanîe, abarat

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ábas -a m opat: Asztrika Szvéto-martinszkoga Abbasa odprávi k-rimszkomi Pápi Szilvesztri KOJ 1848, 12

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abas m opat: kateru poterdi Rupertus Abbas im. ed. ǀ Inu Honorius Abbas im. ed. pravi ← clat. abbās ‛opat’; → ab., → abb., → abat, → apat; geselsko besedo bi bilo sicer mogoče nastaviti tudi citatno kot abbas, vendar je to zaradi → abat slabša možnost.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abat m opat: poterdi Rupertus Abbat im. ed. (V, 275) → ab., → abas, → apat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abat sam. m ♦ P: 2 (DB 1584, MD 1592)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abažúr -ja m z -em (ȗ) neobč. senčnik (pri svetilki)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abba sam. m aram. ♦ P: 13 (TC 1550, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TO 1564, TL 1567, KPo 1567, DPa 1576, JPo 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Abbádo -a [aba] m, oseb. i. (ȃ) |italijanski dirigent|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abbé -ja [abé -êjam (ẹ̑ ȇ)
v francoskem okolju naslov za katoliškega duhovnika: stari dvorni abbé / abbé Dobrovský

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abbé -ja [abé -êja] m z -em člov. (ẹ̑ ȇ); gl. abe

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abbé -ja [abé -êja] m
GLEJ SINONIM: duhovnik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

abc tudi abecé -- [prva oblika abẹcé in abəcə̀m (ẹ̑; ə̏)
1. zastar. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: učiti se abc
2. ekspr. začetno, osnovno znanje: to je komaj abc tehnike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abc abc-ja tudi abc -- [abəcə̀-ja in abecé -êja tudi abəcə̀] m, prva oblika z -em pojm. (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏) poud. |osnovno znanje|: ~ sadjarstva

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abc abc-ja [abəc -ja] m
GLEJ SINONIM: abeceda

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

abc -a [abecé] m abeceda: Trí papíre szem z-abcôv Precsteo KAJ 1870, 23

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abcigštajn m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Abdenago m osebno lastno ime Abed Nego: Taisti hudobnij ludje, Kateri ſo bilij urshoh de ſidrach, Miſach, inu Abdenago im. ed., de letij trij s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni (I/2, 106) Abéd Negó, lat. V Abdenago, ime, ki ga je knez evnuhov dal Azarjaju, enemu treh mladeničev, ki jih je babilonski kralj Nebukadnezar vrgel v razbeljeno peč, ker so zavrnili malikovanje (SP Dan 1,7); → Azarija.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Abdêra -e ž, zem. i. (ȇ) |antično grško mesto|
abdêrski -a -o (ȇ)
Abdêrčan -a m, preb. i. (ȇ)
Abdêrčanka -e ž, preb. i. (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abderít -a m (ȋ)
ekspr. omejen, ozkosrčen človek: smešiti filistre in abderite

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abderít -a m, člov. (ȋ) izobr. |omejen, ozkosrčen človek|
abderítka -e ž, člov. (ȋ) izobr.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Abdija m osebno lastno ime Abdija: Kateru Abdia im. ed. Prerok je nekadaj k' Idumejetiom djal (II, 149) Abdíja, hebr. Obadjahu, prerok (SP Abd 1,1)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abdómen -mna tudi -a m (ọ̄)
anat. trebuh: bolečine v abdomnu
// zool. zadek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abdómen -mna m (ọ́; ọ̑) trebuh: bolečine v ~u; metuljev ~ zadek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abdómen -mna m
GLEJ SINONIM: trebuh, zadek

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

abé -êja m z -em člov. (ẹ̑ ȇ) |duhovnik v francoskem okolju|
abêjev -a -o (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abec sam. m ♦ P: 1 (TPs 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abecédar1 -ja m (ẹ̑)
1. ekspr. učenec, ki se uči abecede: mali abecedar
2. slabš. kdor uvaja svoj črkopis: abecedar Metelko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abecedár2 -ja m (á)
zastar. abecednik, zlasti starejši: prvi slovenski abecedar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abecédar -ja m z -em člov. (ẹ̑) poud. |učenec|; slabš. |slovničar|
abecédarica -e ž, člov. (ẹ̑) poud. |učenka|
abecédarjev -a -o (ẹ̑)
abecédaričin -a -o (ẹ̑) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abecedár -ja m z -em (á) zastar. abecednik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abecédar1 -ja m
ekspr. učenec, ki se uči abecedepojmovnik
SINONIMI:
ekspr. abecedarček

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

abecedár2 -ja m
GLEJ ŠE: berilo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

abecę̑dar, -rja, m. 1) der Abcschüler, Cig.; — 2) abecedár = abecednik 1), ogr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abecedar mabecedariusabecedár

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abecédarček -čka m (ẹ̑)
manjšalnica od abecédar: okorne črke malega abecedarčka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abecédarček -čka m
GLEJ SINONIM: abecedar1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

abecedárium -a m abecednik: Abecedarium Szlowenszko ABC 1725, Ala

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abecedarium sam. m ♦ P: 3 (TA 1555, TC 1555, TA 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abecedarium -ria samostalnik moškega spola
priročnik za osnovni pouk branja (in pisanja), ki mu je običajno dodan tudi osnovni krščanski nauk in/ali molitve; SODOBNA USTREZNICA: abecednik
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abecę̑dej, m. = abecedar 1), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abecedikar [abecedȋkar] samostalnik moškega spola

učenec, ki se uči abecede; abecedar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abecédnik -a m (ẹ̑)
star. učbenik za začetni pouk branja in pisanja, prvo berilo: kupiti otroku abecednik; brati iz abecednika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abecédnik -a m (ẹ̑) pešaj. prvo berilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abecédnik -a m
GLEJ ŠE: berilo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

abecę̑dnik, m. 1) das ABCbuch, Cig., Ravn., Met., nk.; — 2) = abecedar, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abecednikabėˈcẹːdnėk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Ábel -a m, oseb. i. (á; ȃ) |svetopisemska oseba|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ábəł, -bla, m. der Brand bei Wunden, C.; — abel ("abu"), abel, abel! če si v glavi, pojdi v mozeg! abel, abel, abel! če si v mozgu, pojdi v kost! itd. (tako se zagovarja protin na Goriškem), SlN.; prim. bav. afel, gegen Berührungen besonders empfindliche Stelle der Haut, avstr.-nem. Entzündung an einem äußerlichen Theile des Körpers; — prim. obel.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Ábel -a tudi Ábeo -ela m Abel: Abel ABC 1725, A3a; Kajn Ábela KŠ 1754, 55; Prikázao je Bougi i Abeo dári KM 1796, 8; pravicsen Ábeo KM 1796, 8; záto ſzo Ábela dári bili prijétni Bougi KM 1796, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Abel -na m osebno lastno ime Abel: Abel im. ed. je nedolshin, Cain je hudobin ǀ kry tiga nedolshniga Abelna rod. ed. ǀ na ſmert je bil Abelna tož. ed. vubil pred ozhmy Ozheta Adama ǀ je shlishal shtimo Boshjo, kadar G. Bug ga je po Abelnu mest. ed. uuprashal ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam or. ed. Koshlizhe, s'Noieſsam uvole, s'Abrahamam Kashtrune Ábel, lat. V Abel, hebr. Hebel, Adamov sin, ki ga je iz nevoščljivosti ubil brat Kajn (SP 1 Mz 4,2).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Abélard -a [abelár -ja] m z -em/-om [em] oseb. i. (ȃ) |francoski filozof in teolog|
Abelárdev -a -o in Abelárdov -a -o [-ev-] (ȃ; ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Abelnov -a prid. Abelov: sakaj leta Sveta Kry nej kry Abelnaua im. ed. ž ǀ Bug nej hotel njegovu offer gori vſeti, inu na taiſti pogledat, ampak na Abelnau tož. ed. m offer ǀ Cajn nej sposnal nedolshnost Abelnavo tož. ed. ž ǀ Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu Abelnavu tož. ed. s → Abel

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Aberdeen -a [aberdín] m, zem. i. (ȋ) |škotsko mesto|: v ~u
aberdeenski -a -o (ȋ)
Aberdeenčan -a m, preb. i. (ȋ)
Aberdeenčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

aberveznik m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Abesínija -e ž, zem. i. (í) Etiopija
abesínski -a -o (ȋ)
Abesínec -nca m z -em preb. i. (ȋ)
Abesínka -e ž, preb. i. (ȋ)
Abesínčev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Àbia -a m Abija: Roboám je pa poroudo Abia, Abia je pa poroudo Aſa KŠ 1771, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abib sam. m neskl. ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Abidján -a [džan] m, zem. i. (ȃ); gl. Abidžan

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Abidžán -a m, zem. i. (ȃ) |mesto v državi Slonokoščena obala|: v ~u
abidžánski -a -o (ȃ)
Abidžánec -nca m z -em preb. i. (ȃ)
Abidžánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Abidžánčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Abiezer m osebno lastno ime Abiezer: Sa grosdik Efraim ſe ſaſtopit ta ner mainshi kapla gnade boshie, ſa bandimo Abiezer im. ed. pak ſe ſaſtopio vſy shazi tiga ſvejta (V, 340) Abiézer, Manasov sin (SP Joz 17,2); zapis je prevod spredaj navedenega lat. citata Maior eſt racemus Ephraim, vindemijs objezer.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Abimelek -lka m osebno lastno ime Abimeleh: krajl Abimelek im. ed. je bil Abrahamu sheno vſel (II, 40) ǀ ozhij je bil na tajſto vergil krajl Abimelek im. ed. (II, 226) ǀ Saul Krail ie bil vbyl Abimelcha tož. ed., inu ſedemdeſſet Leuitou (II, 356) Abiméleh, gerarski kralj (SP 1 Mz 20,2)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

àbiótični člén okólja -ega -a -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

àbiótični dejávnik okólja -ega -a -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

àbiótični fáktor -ega -ja m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

àbiótski člén okólja -ega -a -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

àbiótski fáktor -ega -ja m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

àbiótski okóljski dejávnik -ega -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

àbiótski okóljski dejávnik -ega -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

àbiótski strés -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Abiron -a m osebno lastno ime Abiram: kokar Daton, inu Abiron im. ed. punt ſazhneo zhes Mojſeſsa (II, 40) ǀ kakor je bila posherla Chore, Datana, inu Abirona tož. ed. (III, 479) ǀ katera ſi bila posherla te greshne chore, dathana, inu abirona tož. ed. (II, 561) Abirám, Eliabov sin, eden upornikov proti Mojzesu (SP 4 Mz 16,1, Sir 45, 18)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Abisaj -a m osebno lastno ime Abišaj: Kadar letu vidi Abiſaj im. ed. Davidau Capitan (II, 177) ǀ poklizhe ſvojga brata Abiſaja tož. ed. (II, 182) Abišáj, Cerujin sin (SP 2 Sam 2,18, 10,10)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abisál -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abisál -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abisálna ravnína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abisálni -a -o prid.

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abisálni ekvivalènt -ega -ênta m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abisálni járek -ega -rka m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abisálni môrski sedimènt -ega -ega -ênta m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abisálni pás -ega pasú m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abisálni vršáj -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abisálno mórje -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abisík -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abísopelagiál -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abituriènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́knjiž.
absolvent srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem: abiturienti novomeške gimnazije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abituriènt -ênta [ije] m, člov. (ȅ é) ~i klasične gimnazije
abituriêntka -e [ije] ž, člov. (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Àbiud -a m Abiud: Abiud je pa poroudo Eliákima KŠ 1771, 5; Zorobábel je poroudo Abiuda KŠ 1771, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Àbjatar -a m Abijatar: za vrejmena Abjatára KŠ 1771, 108

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Abjater -ja m osebno lastno ime Abjatar: Odgovori Jonatas Syn tiga Mashnika Abiateria rod. ed. (V, 363) Abjatár, duhovnik (SP 1 Sam 22,20)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ablacíjski gradiènt -ega -ênta m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ablacíjski tíl -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ablacíjski volúmen -ega -mna m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

áblativ -a m (ȃ)
jezikosl. latinski sklon, ki izraža izhodišče ali odmikanje:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

áblativ -a m (ȃ) jezikosl. ločilnik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Abner -a m osebno lastno ime Abner: Ioab je bil abnera tož. ed., inu amſana vbyl (II, 356) Abnêr, Nerov sin, Savlov vojskovodja, ki ga je ubil Joab (SP 1 Sam 14,50, 2 Sam 3,27).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ABÓ -ja m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abolicioníst -a m (ȋ)
pristaš abolicionizma: po delovanju abolicionistov so se tudi neprizadeti Američani seznanili s problemom suženjstva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abolicioníst -a [ijo] m, člov. (ȋ) delovanje ~ov
abolicionístka -e [ijo] ž, člov. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abolicionízem -zma m (ī)
gibanje za uveljavitev abolicije: prizadevanje ameriškega abolicionizma je pospešilo odpravo suženjstva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abolicionízem -zma [ijo] m, pojm. (í) zgod. ameriški ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abonènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik2, naplačnik: biti abonent; abonenti imajo popust; sprejemati abonente; menza ima veliko abonentov
 
gled. abonent reda B

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abonènt -ênta m, člov. (ȅ é) predplačnik, naročnik
abonêntka -e ž, člov. (ȇ) predplačnica, naročnica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abonènt -ênta m
GLEJ SINONIM: naročnik2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

abonènt -ênta m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abonêntski sédež -ega -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abonêntsko gledalíšče -ega -a s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

aboníranec -nca m (ȋ)
kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik2, naplačnik: gledališki program si je pridobil veliko novih abonirancev
// ekspr. kdor si vedno znova pridobi, ima vnaprej zagotovljen kak položaj, kako mesto: v evroligi je znano moštvo med redkimi aboniranci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abonmá -ja m (ȃ)
vnaprej plačano naročilo na kaj: imeti, plačati abonma; opera razpisuje abonmaje; predstava je izven abonmaja / koncert za rumeni abonma z vstopnicami rumene barve
 
gled. premierski abonma; abonma reda B

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abonmá -ja m z -em (ȃ) predplačilo, naročilo: imeti ~; razpisati ~; predstava izven ~a; premierski ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abonmá -ja m
GLEJ ŠE: predstava

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

abonmá-jasamostalnik moškega spola
  1. plačano naročilo
    • abonma za kaj/koga
    • , abonma v čem, kje, kdaj
    • , abonma s čim/kom, kako

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abonmȃ -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abonmá -ja m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abonmá in ízven 

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abonmájska predstáva -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abonmájski sédež -ega -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abonmá premiêra -ja -- m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

aborad [áborad] (abarad) samostalnik moškega spola

rastlina abrašica, LATINSKO: Artemisia abrotanum

PRIMERJAJ: aborat

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

aborálni dél -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

áborat, m. die Stabwurz (artemisia abrotanum), Medv. (Rok.); (abarat) Pohl., Mur., Cig., Jan.; prim. nem. Aberraute, Abraute, stvn. avarūza, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

aborat [áborat] (abarat) samostalnik moškega spola

rastlina abrašica, LATINSKO: Artemisia abrotanum

PRIMERJAJ: aborad

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

aborídžin -a m
GLEJ SINONIM: aborigin

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

aborídžin -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

aborigin tudi aborídžin -a [prva oblika aborígin in aborídžinm (ȋ)
prvotni avstralski prebivalec, domorodec: pripadnik aboriginov / avstralski aborigin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

aborígin -a m, člov. (ȋ) izobr. domorodec, prvotni prebivalec
aboríginka -e ž, člov. (ȋ) izobr. domorodka, prvotna prebivalka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

aborígin -a m
prvotni avstralski prebivalec
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: domorodec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

aborigin -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abortív -a m (ȋ)
med. sredstvo za prekinitev nosečnosti, splavilo:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abortív -a m, snov. (ȋ) splavilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abortív -a m
med. sredstvo za prekinitev nosečnostipojmovnik
SINONIMI:
med. abortivno sredstvo, med. splavilo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

abortív -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abórtus -a m (ọ̑)
med. prekinitev nosečnosti; splav1imela je že več abortusov; naredili so ji abortus; spontan, arteficialni abortus; indikacija abortusa zakoniti razlog za dovolitev abortusa
// vet. prekinitev brejosti; izvrg, zvrg

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abórtus -a m (ọ̑) splav

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abórtus -a m
GLEJ SINONIM: splav
GLEJ ŠE: splaviti1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

abọ̑rtus -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abortus sam. m lat. ♦ P: 1 (DB 1578-Reg)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abota [ábota] samostalnik moškega spola

abotnik, neumnež

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ábotnež -a m (á)
star. aboten človek, neumnež:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ábotnež -a m
GLEJ SINONIM: neumen1, neumnež

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

ábotnež, m. ein alberner Mensch.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ábotnik -a m (ástar.
aboten človek, neumnež: soseda je imel za abotnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ábotnik -a m
GLEJ SINONIM: neumen1, neumnež

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

ábotnik, m. ein alberner Mensch.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abotnik [ábotnik] samostalnik moškega spola

abotnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

AB-pilót -a m

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abradírani materiál -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ábraham in Ábraham -a m (ȃekspr.
petdeseti rojstni dan: praznovati abrahama; darilo za abrahama / glasbeni, rokometni abraham / srečati abrahama dočakati, doživeti petdeseti rojstni dan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ábraham -a m, člov. (ȃ) šalj.: |petdesetleten moški|; srečati ~a |dočakati petdeset let|
ábrahamka -e ž, člov. (ȃ) šalj.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Ábraham -a m, oseb. i. (ȃ) |svetopisemska oseba|: očak ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ábraham -a m
GLEJ SINONIM: petdesetletnik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

Ábraham Frazemi s sestavino Ábraham:
preselíti se k Ábrahamu, priblížati se Ábrahamu, spoznáti pri Ábrahamu, sréčati Ábrahama, srečeváti Ábrahama, vídeti Ábrahama

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Ábraham -a m Abraham: Abrahám ABC 1725, A3a; je ſzlü'zo Ádam, Ábrahám KŠ 1754, 9b; ár Abrahám ne vej náſz KŠ 1754, 150; Abrahám je poroudo I'záka KŠ 1771, 4; da je Boug mogao Abraháma zbolvansztva zvati KŠ 1754, 11a; od Abraháma KŠ 1771, 5; Boug Abrahama KM 1783, 8; Boug Abrahama BRM 1823, 2; zbüditi ſzini Abrahámi KŠ 1771, 9; je on gucſo Abrahámi BKM 1789, 17; Abrahámi je obecsao ocso mámo Abraháma KŠ 1771, 9; doli ſzi ſzédejo z Abrahámom KŠ 1771, 25

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Abra(h)am -a m osebno lastno ime Abraham: Abraham im. ed. po sapuvidi Boshij suojo deshelo sapusti ǀ Abraam im. ed. k'ſnaminu te hualeshnosti prezei en Altar ſesyda ǀ ſo ga neſli v'krilu Ozheta Abrahama rod. ed. ǀ je bil ſvejt ſvojmu Goſpudu Abrahamu daj. ed. ǀ on je proſsil Abrahama tož. ed., de bi poſlal Lazarusa ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam Koshlizhe, s'Noieſsam uvole, s'Abrahamam or. ed. Kashtrune Ábraham, it. Abramo, lat. Abraham, gr. Ἀβραάμ, hebr. Abrahám, dobesedno ‛oče ljudstva’, začetnik izraelskega naroda (SP 1 Mz 17,5); → Abram

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Ábraham a Sáncta Clára -a ~ ~ ~ [kt kl] m, oseb. i. (ȃ ȃ ȃ) |dunajski pridigar|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Abrahamov -a prid. Abrahamov: kej je sdaj dobruta, inu lubeſan Abrahamava im. ed. ž ǀ Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu Abelnavu, Patriarkat Abrahamau tož. ed. m ǀ omezhiti ſerze Abrahamavu tož. ed. s ǀ Zhe vij ſte Abrahamavij im. mn. m otrozij, imate della Abrahamaue tož. mn. ž/s dopernashat → Abra(h)am, → Abramov

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ábrahamovec -vca m (ȃekspr.
moški, ki je dopolnil petdeset let: voščiti abrahamovcu; srečanje abrahamovcev; prvo literarno knjigo je izdal kot abrahamovec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ábrahamovec -vca m
GLEJ SINONIM: petdesetletnik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

Abram -a m osebno lastno ime Abram: berem v' Svetim Piſſmi, de Abram im. ed. en zhaſs je ſtanoval v' tem meſti Haram ǀ Porodj Iſmaela, kateriga od Abrama rod. ed. je bila snoſila ǀ en Angel rezhe k' Abramu daj. ed. Ábram, prvotno ime Abrahama (SP 1 Mz 12,1), preden ga je Bog preimenoval, rekoč: Ne boš se več imenoval Abram, temveč Abraham ti bo ime, zakaj postavim te za očeta množici narodov (SP 1 Mz 17,5); → Abra(h)am.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Abramov -a prid. 1. Abrahamov: Jeſt ſim Bug tvojga Ozheta, Bug Abramau im. ed. m ǀ dokler Abramava im. ed. ž shena je shivela ǀ Vuzhimo ſe tudi od Eleazerusa Shlushabnika Abramaviga rod. ed. m ǀ kadar ſo bily v' hisho Abramavo tož. ed. ž prishli ǀ v' Abramavim or. ed. s imenu govori 2. Abramov: Angel ſapovej Agari, de ima ſupet ſe verniti v' Abramovo tož. ed. ž hisho Raba prid. Abramov namesto Abrahamov je posledica vpliva it. Abramo ‛Abraham’; → Abram.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ábranek -nka m (ȃ)
1. viseča cvetna mačica: leska otresa dolge abranke
2. na dlaki prisušena blatna kepica: psu binglja po trebuhu blato v abrankih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ábranek -nka m (ȃ) leskovi ~i mačice; ~ na pasji dlaki |iztrebek|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ȃbranək, -nka, m. 1) das Blütenkätzchen der Haselstaude, des Nussbaumes, der Erle, des Fichtenbaumes u. dgl., Cig., Dol., Gor., BlKr.; — das Weinträubchen im Frühjahr, Fr.-C.; — ein kleines Träubchen: sami abranki visijo po trsju, jvzhŠt.; — 2) pl. abranki = zavrnki, zabrnki, das Zettelende bei den Webern, Cig.; — prim. brankelj, jabranek, obrencelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abranek mcorustudi zofli, ali veliki abranki na ſmrékah, ali hojah: tudi ena mera 30. zhetertink vẛame, 3.Reg:4

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abrat [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

ščegetavček, klitoris

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abratič [abratȉč] (obratič) samostalnik moškega spola

rastlina vratič, LATINSKO: Tanacetum vulgare

PRIMERJAJ: abrača, abrata, amarak, režimbaba, vratič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abrazíjski reliéf -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abrazív -a m (ȋ)
metal. material, ki se uporablja za brušenje materiala, mehkejšega od njega: diamantni prah kot najtrši abraziv

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abrazív -a m, snov. (ȋ) metal. brusivo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abrazív -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abrazívni materiál -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abrazívni materiál -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abrí -ja m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abrogatívni referéndum -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abromek mnucamentum, -tizoffilzi, ali abromki na oréhovim driveſſi, ali leiſhnikovim

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abronek mF2, pappus, -piabronki, pavola od drevja, ali ṡeliṡzha: tudi tú ſéme eniga ṡeliṡzha, kakòr ena volna, kateru ſe puſty odpihati; tannusabronki, ali zofli na ſmréki ali hoji, v'katerih je ſéme

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Abrúci -ev m mn., zem. i. (ȗ) |italijansko gorovje|: v ~ih
abrúški -a -o (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Abrúzzi -ev [uci] m mn., zem. i. (ȗ); gl. Abruci

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ABS -- in -a [abẹès in abeès -êsam (ȅ ȇavt., krat.
zavorni sistem, ki pri zaviranju preprečuje blokiranje koles motornega vozila: serijski ABS; štirikolesni pogon z ABS-om; prvi del zloženk: ABS-sistem; ABS-volan; ABS-zavore

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Ábsalom -a m, oseb. i. (ȃ) |svetopisemska oseba|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abscés -a m (ẹ̑)
med. lokalno omejeno nabiranje gnoja, ognojek: absces na vratu, v možganih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abscés -a m (ẹ̑) ognojek: ~ na kolenu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abscés -a m
med. lokalno omejeno nabiranje gnojapojmovnik
SINONIMI:
med. ognojek

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

absentízem -zma m (ī)
izostajanje (od dela), odsotnost: industrijski psiholog se je ukvarjal s problemom absentizma v podjetju; ugotavljanje vzrokov absentizma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

absínt -a m (ȋ)
močna žgana pijača iz pelina in janeža: piti absint; čaša absinta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

absínt -a m, snov. (ȋ) |žgana pijača|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

absínt -a m
GLEJ ŠE: pijača

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

ABS-nahŕbtnik -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Absolon -a m osebno lastno ime Absalom: Abſolon im. ed. je bil sapovedal ſvoim sholneriom Davida ob leben perpravit ǀ ta hudobni, inu puntarski Abſolom im. ed. s'eno veliko vojsko ga je yskal ǀ nej bil tudi Absolon im. ed. vumerl Kakor ena sveriazhina ǀ Abſſolon im. ed. je bil vbyl ſuoiga brata ammona ǀ v'tej nashi desheli ſe najdeio ludje, kateriſò … nehvaleshni, kakor Abſalon im. ed. ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè … tiga nehualeshniga Abſalona rod. ed. ǀ ter gre k' Abſalonu daj. ed. ǀ je bil Abſolona tož. ed. posdravil ǀ pred ſvojm punterskim Synam Abſolonam or. ed. ǀ de bi ſi lih en greshnik, inu greshniza tauſhenkrat Njemu nepokorna bila kakor Faraon, tauſhenkrat poboj doperneſil s'Cainam … taushenkrat ne valeshen bil ſvojm ſtarishim s'Abſolonam or. ed. Ábsalom, hebr. Abšalóm, Davidov uporniški sin (SP 1 Kr 1,6, 2 Krn 11,20)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

absolucijon -a m odveza: nej ſo hoteli Spovedniku povedat, de bi yh bil osdravil, skuſi flaishter tiga Abſolutiona rod. ed. ǀ grè pruti Cerkvi de bi G. Boga sa odpushzhajne, inu Mashnika sa absolution tož. ed. proſsil ǀ vam nemorio dati ta S. Abſolution tož. ed. ǀ Kadar v' Spuvidi vam dadò ta Sveti abſolution tož. ed. ← nem. Absolution ← srlat. absolutio ‛odveza’ < lat. absolūtiō ‛oprostitev’; → obsolucijon

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

absolút -a m, pojm. (ȗ) človek kot ~; filoz. |prvi vzrok|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

absolút -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

absolúten -tna -o prid. (ȗ)
1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična
2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč
3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast
♦ 
filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; glasb. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila ne glede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

absolutíst -a m (ȋ)
1. oblastnik, ki ima vso oblast: prosvetljeni absolutist
// ekspr. oblasten, samovoljen človek: doma je bil pravi absolutist
2. pristaš absolutizma:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

absolutíst -a m, člov. (ȋ) razsvetljeni ~; poud. biti ~ v družini |o vsem odločati|
absolutístka -e ž, člov. (ȋ) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

absolutíst -a m
oblastnik, ki ima vso oblastpojmovnik
SINONIMI:
absolutni vladar, absolutistični vladar
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik razsvetljeni absolutist
GLEJ ŠE SINONIM: oblasten, oblastnež
GLEJ ŠE: oblastnik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

absolutízem -zma m (ī)
politična ureditev, v kateri ima vso oblast en človek: državni absolutizem; razsvetljeni absolutizem / doba Metternichovega absolutizma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

absolutízem -zma m, pojm. (í) zgod. Bachov ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

absolutízem -zma m
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik Metternichov absolutizem  pojmovnik razsvetljeni absolutizem
GLEJ ŠE: režim

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

absolutīzəm, -zma, m. neomejeno vladarstvo, der Absolutismus.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

absolútni dohódek -ega -dka m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

absolútni enkóder -ega -ja m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

absolútni etanól -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

absolútni máksimum vôdnega stánja -ega -a -- -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

absolútni mínimum vôdnega stánja -ega -a -- -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

absolútni módul -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

absolútni nújni dédič -ega -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

absolútni prirástek prebiválstva -ega -tka -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

absolútni rók -ega -a m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

absolútni rók -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

absolútni témpo -ega -a m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

absolútni transpórt suspénzije -ega -a -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

absolútni véto -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

absolútni zastarálni rók -ega -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

absolutórij -a m (ọ́)
1. razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti, razrešnica: dati odboru absolutorij
2. dokončanje študija na visokih šolah: po absolutoriju na jusu se je vrnil v domovino
// potrdilo, spričevalo o tem:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

absolutórij -a m z -em pojm. (ọ́) dati odboru ~ razrešnico; |dokončanje študija|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

absolutórij -a m
GLEJ SINONIM: razrešnica
GLEJ ŠE: razrešiti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

absolútum in absolút -a m (ȗ)
knjiž. kar je absolutno: človek kot absolutum postaja gospodar narave
 
filoz. brezpogojni, prvi in zadnji vzrok vsega, kar je

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

absolútum -a m, pojm. (ȗ); gl. absolut

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

absolútum -a m
GLEJ SINONIM: pravzrok

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

absolvènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
kdor dokonča šolo: absolventi gimnazij, strokovnih šol
// kdor je dokončal študij na visoki šoli in je pred diplomo: absolvent arhitekture, filozofske fakultete

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

absolvènt -ênta m, člov. (ȅ é) ~ fakultete
absolvêntka -e ž, člov. (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

absolviran -a -o deležnik
versko, od česa ki mu je dano odpuščanje grehov, odveza; SODOBNA USTREZNICA: odvezan
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

absolvirati -am dovršni in nedovršni glagol
versko, kdo; od česa, kogatož., na kaj oznaniti/oznanjevati odpuščanje grehov komu; SODOBNA USTREZNICA: odvezati, odvezovati (koga), dati odvezo, dajati odvezo
FREKVENCA: 21 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

absórbens -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

absorbènt -ênta m, snov. (ȅ é) Les je dober ~ |dobro vpija vlago|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

absorbènt -ênta m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

absórber súnka -ja -- m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

absorpcíjski pás -ega pasú m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

absorpcíjski spékter -ega -tra m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

absorpcíjski spektroskóp -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abstinénčni sindróm -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abstinènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
kdor se zdržuje alkoholnih pijač, droge: biti, postati abstinent; popoln, strog abstinent

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abstinènt -ênta m, člov. (ȅ é) vzdržen človek
abstinêntka -e ž, člov. (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abstinènt -ênta m
kdor se vzdržuje alkoholnih pijačpojmovnik
SINONIMI:
ekspr. vzdržnež
GLEJ ŠE: vzdržen

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

abstrákt -a m (ȃ) napisati ~ izvleček, povzetek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abstraktíst -a m (ȋ)
pristaš abstraktizma: nekdanji realist je postal abstraktist

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abstraktíst -a m, člov. (ȋ) abstraktni slikar
abstraktístka -e ž, člov. (ȋ) abstraktna slikarka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abstraktíst -a m
GLEJ ŠE: slikar

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

abstraktízem -zma m (ī)
publ. umetnostna smer, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abstráktnež -a m (ȃ)
ekspr. abstraktno misleč človek: v svojih pesmih je abstraktnež / Kako naj pojmi abstraktnež ritem (O. Župančič)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abstráktni dejánski stán -ega -ega -ú m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abstráktni modél -ega -a m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abstráktni právni pôsel -ega -ega -sla m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abstráktni uprávni ákt -ega -ega -a m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abstráktni uprávni ákt -ega -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abstráktni vrédnostni papír -ega -ega -ja m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abstráktum tudi abstrákt -a m, mn. abstrákta s tudi abstrákti m tudi abstráktumi m (ȃ)
knjiž. kar je nastalo z abstrakcijo: njegove osebe so čisti abstraktum
 
jezikosl. abstraktni samostalnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abstráktum -a m, mn. izobr. abstrákta -ákt s (ȃ) pojmovno ime

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abstráktum -a m
GLEJ ŠE: samostalnik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

absúrd -a m (ȗ)
kar je v nasprotju z logiko, nesmisel: to je pravi absurd; privesti do absurda; voditi v absurd; očiten absurd / drama absurda; psihoza absurda in groze
 
filoz. absurd po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

absúrd -a m (ȗ) nesmisel: očiten ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

absúrd -a m
GLEJ SINONIM: nesmisel, nesmiselno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

absȗrd -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

absúrdna dráma -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

absúrdni premík -ega -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

absúrdno gledalíšče -ega -a s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Àbšalom -a m Absolon: gda je bê'zao pred Absalomom TA 1848, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abtoh minvolucreeniga polberarja platnu ali abtoh, kadar ſtriṡhe, inu brye

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Ábu Békr ~ -a [kər] m, oseb. i. (ȃ ẹ́; ȃ ẹ̑) |prvi islamski kalif|
Ábu Békrov ~ -a ~ -o (ȃ ẹ́; ȃ ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Abukír -ja m z -em zem. i. (ȋ) |egiptovsko mesto|: v ~u
abukírski -a -o (ȋ)
Abukírčan -a m, preb. i. (ȋ)
Abukírčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Abulanari(us) -ija m osebno lastno ime Abulanarij: Conſtans Ceſſaria Heraclliuſa ſyn, je vojsko pelal zhes Firshta Abulanaria tož. ed. (V, 80)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Abulensis m osebno lastno ime Avilski: Ta vuzheni Abulenſis im. ed. nam leto skriunust resloshij ǀ Abulensis im. ed. pravi ǀ Poſhluſhaite kai pravi ta Vuzheni Abulenſis im. ed. Álfonz Tostát Avílski, srlat. Alphonsus Tostatus (umrl 1455) z vzdevkom Abulensis po špan. mesti Avili, razlagalec Svetega pisma

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Abundij -a m osebno lastno ime Abundij: Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Sacriſtani s. Abundia tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Abúndij (5. stol.), škof v Comu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abúzus -a m (ȗ)
knjiž. zloraba: abuzus položaja
// čezmerno uživanje: abuzus alkohola, nikotina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abúzus -a m, pojm. (ȗ) izobr.: ~ položaja zloraba; ~ alkohola čezmerno uživanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abúzus -a m
GLEJ SINONIM: zloraba

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

ábzajl -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

abzec m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Ac -- [acé] m, simb. (ẹ̑) kem. aktinij

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

accessoire -rja [aksesoár] m z -em (ȃ); gl. akcesoar

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Accétto -a [aceto] m, oseb. i. (ẹ̑) |slovenski zdravnik|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

accidens -a [ákcidensm (ȃ)
akcidenca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

áccidens -a [akc] m (ȃ) redk. akcidenca

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

accidens -a [ákcidens] m
GLEJ ŠE: lastnost

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

accidens sam. m lat. ♦ P: 1 (TO 1564)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ACE-inhibítor -ja m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

acêrvul -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

acervulárni konidióm -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

acervus sam. m lat. ♦ P: 1 (DB 1578-Reg)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

acetál -a m, snov. (ȃ) razkrajanje ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

acétaldehíd -a m (ẹ̑-ȋ)
kem. aldehid ocetne kisline; etanal: v cigaretnem filtru se zadrži tudi acetaldehid

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

acétaldehíd -a m, snov. (ẹ̑ȋ) ~ v tobačnem dimu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

acétaldehíd -a m
GLEJ SINONIM: etanal

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

acetát -a m (ȃ)
kem. sol ocetne kisline ali njen ester: natrijev acetat; topnost acetatov v vodi
// trg. tkanina iz acetatnih vlaken: acetat za prevleko dežnikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

acetát -a m, snov. (ȃ) natrijev ~; topnost ~ov v vodi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

acetát -a m
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik bazični bakrov acetat

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

acetíl -a m (ȋ)
kem. radikal ocetne kisline:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

acetíl -a m (ȋ) kem. reagiranje ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

acetilén1 -a m (ẹ̑)
kem. gorljiv plin, ki nastane iz kalcijevega karbida in vode: svetilka na acetilen; varjenje z acetilenom in kisikom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

acetilén -a m, snov. (ẹ̑) |plin|: svetiti z ~om

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

acetilén -a m
GLEJ ŠE: plin, svetilka

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

acetilén tetrabromíd -- -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

acetílglukozamín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

acetílholín -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

acetíl kòencím Á -- -a -- m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

acetisál -a m, snov. (ȃ) zdrav. ~ v tabletah

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

acétoacetát -a m, snov. (ẹ̑ȃ) kem.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

acetogenín -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

acetón -a m (ọ̑)
brezbarvna, vnetljiva, hlapljiva tekočina, ki topi smole in masti: odstraniti lak z nohtov z acetonom; raztopljen v acetonu; močen duh po acetonu / aceton v krvi pri diabetikih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

acetón -a m, snov. (ọ̑) duh po ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

acetọ̑n -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

acid -a [êsid-m (ȇ)
1. glasba, ki temelji na jazzu, funku in hip hopu: združitev acida in rocka
2. močno sintetično mamilo, ki povzroča halucinacije: acid in druga mamila; v prid. rabi: acid house; acid jazz; acid rock

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

acid -a [êsid-] m
GLEJ SINONIM: LSD

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

ácidobázični indikátor -ega -ja m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ácidorezisténtni polimêri -ih -ov m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

àcíklični cvét -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

acílfloroglucinól -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ácinus -a m
GLEJ ŠE: mešiček

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

acmit -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

àconálna tlà -ih tál s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ACR ACR-a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

acrylán -a [akrilan] m, snov. (ȃ); gl. akrilan

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

actio continua -- -- m neskl.

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

..áč m. prip. obr. (á)
1. člov. 'vršilec' baháč, nosáč
2. 'vršilnik' odbijáč, odpiráč, tolkáč
3. člov. 'nosilec lastnosti' beláč, bradáč, glaváč
4. člov. 'opravkar' brentáč, burkáč; živ. govnáč

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ȃčəc, -čca, m. dem. ak, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

AD -ja m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adagio [adádžoprisl. (ȃ)
glasb., označba za hitrost izvajanja počasi: igrati adagio

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adágio1 -a [adadžo] m z -em (ȃ) |skladba|: ~ v a-molu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Adalbert -a m osebno lastno ime Adalbert: de bi tebe hodile poshlushat ribe, kakor S. Antona: tize kakor S. Franciſca: koini, inu vuoli, kakor S. Adalberta tož. ed. (V, 343) Sv. Ádalbert (umrl 981)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Ádam -a m, oseb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Ádam -a m Adam: ocza naſſega Ádama TF 1715, 19; ſztári Ádam TF 1715, 33; je ſzlü'zo Ádam KŠ 1754, 9b; Ádami i Ejvi KŠ 1771, 440

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Adam -a m osebno lastno ime Adam: Adam im. ed. je bil ta parvi Krajl na semli ǀ je bil Abelna vubil pred ozhmy Ozheta Adama rod. ed. ǀ prezej ta napametna shivina ſe Adamu daj. ed. Eui inu v'punt postaui ǀ Sdej obernimo ſe K'Adamu daj. ed., inu K'Eui ǀ Bug prezej v'Paradish pride, inu Adama tož. ed. ijszhe ǀ taushenkrat sapuvid Boshjo prelomil s'Adamam or. ed. Ádam, hebr. Adám, prvi človek, ki ga je Bog ustvaril iz prsti (SP 1 Mz 5,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Adamˈaːdam -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adamant sam. m ♦ P: 1 (TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adamánt -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adamantánski deriváti -ih -ov m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adamantín -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adamaski -a -o pridevnik
ki je povezan z mestom Adma ob Mrtvem morju; SODOBNA USTREZNICA: admaški
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adamelít -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adȃmica, f. = Adamov krhelj, der Adamsapfel, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Adámič -a m z -em oseb. i., psp (ȃ)
Adámička -e ž, oseb. i. (ȃ) ljud.
Adámičev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adamín -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adamít -a m (ȋ)
rel. pripadnik ločine, ki se zavzema za nagoto:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adamít -a m, člov. (ȋ) |pripadnik krščanske ločine|: nazori ~ov
adamítka -e ž, člov. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adamít -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Adamov -a prid. Adamov: Kateri zevu Adamavi im. ed. m dol. rod je poshgal ǀ Kakor Hzhij Adamava im. ed. ž ǀ leta s. Diuiza pride od Adamaviga rod. ed. m roda ǀ is koſtj Adamave rod. ed. ž ǀ Ah vy nepametni, inu preprosti Adamaui im. mn. m otrozy ǀ ty prevezh preusetni Adamavi im. mn. m otrozi pres vſiga konza ſe toshio zhes Boga ǀ kakor vſijm Adamavim daj. mn. otrokom ſe ſgodij ǀ na otroke Adamave tož. mn. m ena velika butara je naloshena → Adam

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ádamovec in adámovec -vca m (ȃ; ȃ)
zastar. Adamovo jabolko:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ádamovec -vca tudi adámovec -vca m z -em (ȃ; ȃ) adamovo jabolko

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ádamovec -vca m
GLEJ ŠE: jabolko

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

adaptácija -e ž

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adápter1 -ja m (ā)
teh. priprava za prilagoditev dveh, za medsebojno delovanje sicer neprilagojenih priprav: brezžični, električni, stični adapter; radijski sprejemnik z vgrajenim adapterjem za UKV območje; adapter za plošče h kameri za zvite filme

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adaptêr2 -ja m (ȇ)
kdor adaptira: adapterja nista upoštevala filmske dinamike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adápter -ja m z -em (á; ȃ) ~ za televizor prilagojevalo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adaptêr -ja m z -em člov. (ȇ) prilagojevalec
adaptêrka -e ž, člov. (ȇ) prilagojevalka
adaptêrjev -a -o (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adápter -ja m
GLEJ SINONIM: prirejevalec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

adápter -ja m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adaptívni regulátor -ega -ja m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adaptívni robót -ega -a m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adaptogén -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adar sam. m neskl. ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Addison -a [édi] m, oseb. i. (ẹ̑) |angleški zdravnik|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adekvát -a m (ȃ)
knjiž. kar je enakovredno, ustrezno: najti antičnemu heksametru primeren slovenski adekvat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adekvát -a m (ȃ) ustreznik: prevajalski ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Adelájda -e ž, zem. i. (ȃ) |avstralsko mesto|: v ~i
adelájdski -a -o (ȃ)
Adelájdčan -a m, preb. i. (ȃ)
Adelájdčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adelájdski rubín -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Ádenauer -ja [ave] m z -em oseb. i. (ȃ) |nemški kancler|
Ádenauerjev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adēnd, m. der Addend, Cel. (Ar.); — prim. seštevanec.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adenín -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adenín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adenítis -a m, pojm. (ȋ) zdrav. |vnetje žrelnice|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adenóm -a m (ọ̑)
med. žlezna bula: adenom ščitnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adenóm -a m (ọ̑) zdrav. žlezna bula: ~ ščitnice

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adenóm -a m
GLEJ ŠE: bula

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

adenozín -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adenozíndífosfát -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adenozín dífosfát -- -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adenozínmónofosfát -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adenozín mónofosfát -- -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adenozínski recéptor -ega -ja m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adenozíntrífosfát -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adenozín trífosfát -- -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adépt -a m (ẹ̑knjiž.
1. kdor se uvaja v kako vedo: muzikalno znanje tega adepta kompozicije je premalo poglobljeno; mladi adepti modernistične šole
2. goreč pristaš kake ideologije: adepti panslavizma / eden najbolj vdanih adeptov umetnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adépt -a m, člov. (ẹ̑) izobr.: mladi ~i modernistične šole izbrani učenci; ~i panslavizma privrženci
adéptka -e ž, člov. (ẹ̑) izobr.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adépt -a m
GLEJ SINONIM: privrženec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

ADH ADH-ja m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adhezíjski postópek -ega -pka m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adhezíjsko prèdnapéti betón -- -ega -a m

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adhezív -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ad hoc árbiter -- -- -tra m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ad hoc sodník -- -- -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ÁDI ADI-ja m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adiabátni gradiènt -ega -ênta m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adiaforiski -a -o pridevnik
ki je povezan z adiaforisti; SODOBNA USTREZNICA: filipistični
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adiaforist sam. m ♦ P: 1 (ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adíjo1 -- m (ȋ) pozdraviti z glasnim ~; neknj. pog. reči komu ~ |prenehati imeti (ljubezensko) zvezo s kom|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adinól -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Ádis Abéba ~ -e ž, zem. i. (ȃ ẹ̑) |glavno mesto Etiopije|: v ~ ~i
adisabébski -a -o (ẹ̑)
Adisabébčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Adisabébčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

aditív -a m (ȋkem.
snov, ki se doda navadno živilu, da dobi ustrezno trajnost, gostoto, sprijemljivost, barvo, aromo: dodajanje aditivov; dovoljena, priporočena količina aditivov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

aditív -a m, snov. (ȋ) |dodatek|: ~ v konzervi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

aditív -a m
snov, ki se dodaja navadno živilom zaradi ustrezne arome, barve, trajnostipojmovnik
SINONIMI:
živilski dodatek

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

aditív -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

aditívni rítem -ega -tma m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ádjektiv -a m (ȃ)
jezikosl. pridevnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ádjektiv -a m, mn. izobr. ádjektiva -iv s (ȃ) pridevnik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ádjektiv -a m
GLEJ SINONIM: pridevnik
GLEJ ŠE: pridevnik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

ȃdjektiv -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ádjektivum -a m adjektiv: kak i v-táksi adjectivumai, steri szo KOJ 1833, 11

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adjúnkt -a m (ȗ)
nekdaj pisarniški uslužbenec po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu, pristav: gozdarski, sodni adjunkt

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adjúnkt -a m, člov. (ȗ) pristav: sodni ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adjúnkt -a m
GLEJ SINONIM: pristav

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

adjūnkt, m. der Adjunct; — prim. pristav.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adjutánt -a m (ā á)
v nekaterih državah oficir, dodeljen višjim vojaškim osebnostim, pribočnik: generalov adjutant / adjutant polka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adjutánt -a m, člov. (á) pribočnik: kraljevi ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adjutánt -a m
GLEJ SINONIM: pribočnik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

adjutānt, m. der Adjutant; — prim. pribočnik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adjútor -ja m z -em člov. (ȗ) izobr. pomočnik
adjútorjev -a -o (ȗ) izobr.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adjutórium -a m adjutorium: Nedelni Adjutorium BKM 1789, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adjútum -a m (ȗ)
nekdaj plača za uslužbenca v začasnem službenem razmerju: adjutum v znesku 300 goldinarjev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adjútum -a m (ȗ) neobč. denarna pomoč

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adjuváns -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adjuvánt -a m, snov. (á; ȃ á) |sestavina zdravila|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adjuvánt -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adlátus -a m (ȃ)
nekdaj pomočnik višjih uslužbencev: ministrov adlatus; pren. kritik in njegov adlatus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adlátus -a m, člov. (ȃ) neobč. pomočnik, namestnik: ministrov ~
adlátusinja -e ž, člov. (ȃ) neobč. pomočnica, namestnica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adlátus -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Ádler -ja m z -em oseb. i. (ȃ á) |avstrijski psihiater|
Ádlerjev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Ádlešiči -ev m mn., zem. i. (ȃ) v ~ih
ádlešiški -a -o (ȃ)
Ádlešičan -a m, preb. i. (ȃ)
Ádlešičanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adligát -a m (ȃ)
biblio. kar je privezano h knjigi, privezek: prvi, drugi adligat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adligát -a m (ȃ) biblio. privezek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adligát -a m
biblio. kar je privezano h knjigi
SINONIMI:
biblio. privezek

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

adlitorál -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ÁDMET ADMET-a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

administratívec -vca m (ȋ)
pog. upravni uslužbenec: delavci in administrativci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

administratívec -vca m z -em člov. (ȋ) žarg. upravni uslužbenec
administratívka -e ž, člov. (ȋ) žarg. upravna uslužbenka
administratívčev -a -o (ȋ) žarg.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

administratívec -vca m
GLEJ ŠE: delavec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

administratívni rúbež -ega -a m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

administrátor -ja m (ȃ)
1. kdor upravlja; upravnik, upravitelj: administrator premoženja
// rač. kdor upravlja računalniški sistem ali spletni forum: administrator lahko preverja, katera programska oprema je nameščena na računalnikih / omrežni, sistemski administrator; administrator foruma
 
rel. apostolski administrator upravitelj apostolske administrature
2. nižji pisarniški uslužbenec: v pisarni sta potrebna še dva administratorja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

administrátor -ja m z -em člov. (ȃ) pisarniški uslužbenec; upravnik, upravitelj
administrátorka -e ž, člov. (ȃ)
administrátorjev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

administrátor -ja m
GLEJ SINONIM: upravitelj
GLEJ ŠE: uslužbenec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

admirál -a m (ȃ)
1. najvišji vojaški čin v mornarici ali nosilec tega čina: admiral Slovenske vojske
2. tip nemškega osebnega avtomobila znamke Opel: pred hišo se je ustavil opel admiral
3. zool. velik dnevni metulj s pisanimi krili, Pyrameis atalanta: admiral je eden zadnjih metuljev, ki jih opazimo pred zimo / pisani admirali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

admirál1 -a m, člov. (ȃ)
admirálka -e ž, člov. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

admirál2 -a m živ. (ȃ) |metulj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

admirȃl -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

admirāl, m. 1) najvišji dostojanstvenik pomorskega vojaštva, der Admiral; — 2) neki metulj, der Admiral (vanessa atalanta), Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Ádmont -a m, zem. i. (ȃ) |avstrijsko mesto|: v ~u
ádmontski -a -o (ȃ)
Ádmontčan -a m, preb. i. (ȃ)
Ádmontčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adnéks -a m (ẹ̑)
med. kar se drži česa, privesek: maternični adneksi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adnéks -a m (ẹ̑) zdrav. privesek, dodatek: kožni, maternični ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adnéks -a m
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik maternični adneksi

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

adnétski apnénec -ega -nca m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adofs [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

ptica smrdokavra, LATINSKO: Upupa epops

PRIMERJAJ: deb, odab, otap, smrdokavra, vodeb

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adolescènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
ped. kdor je v dobi med puberteto in zrelostjo, mladostnik: psihični razvoj adolescentov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adolescènt -ênta m, člov. (ȅ é) mladostnik
adolescêntka -e ž, člov. (ȇ) mladostnica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adolescènt -ênta m
GLEJ SINONIM: mladostnik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

Ádolf -a m, oseb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Adolfus m osebno lastno ime Adolf: kakor je shivel Adolphus im. ed. duhouni ſyn S. Francisca (I/1, 188) ǀ Adolphus Appat im. ed. veni Kambri sapert po nozhi je bil sgorel (IV, 402)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adomáš -a m pitje po delu, napitnica: Kíkoli bode pio z-etoga ádomása SIZ 1807, 6; kíkoli dvá pinta ádomássa ſzmej ſzpiti SIZ 1807, 18; ádomás etak naj gori nakloni SIZ 1807, 5; prineſzli ſzmo dvá pinta na ádomás SIZ 1807, 5; Boug dáj vnogo táksi ádomásov piti SIZ 1807, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Adonáj -a m z -em oseb. i. (ȃ) |naziv za Boga|
Adonájev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Adonid -a m osebno lastno ime Adonis: neKateri ijh shenKajo temu nezhistimu maliKu Adonidu daj. ed., tu je tej nezhisti lubesni ǀ Bogina te lepote je tekla branit Adonida tož. ed., Boga te lubesni ǀ Ti ledih sò molili boga adonida tož. ed. Adónis, gr. Ἄδονις, ljubljenec Afrodite

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Adonija(s) -sa/-ja m osebno lastno ime Adonija: trye ſynoui Dauidaui ſo bily vbyti; Ammon, Abſſolon, inu adonia im. ed. ǀ teh trobentariou Firsht Adonias im. ed., ſe sazhudi ǀ s' beſſedamy Firshta Adoniasa rod. ed. ǀ leta nej hotel Salamona sa krajla ſposnati, temuzh Adonia tož. ed. ǀ Salamon pak je bil sapovedal Adonia tož. ed. vubiti Adoníja, Davidov sin, ki se je neuspešno potegoval za prestolonasledstvo in bil zato ubit (SP 1 Kr 1,8).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adónis -a m (ọ̑)
knjiž., ekspr. zelo lep mladenič, lepotec: bil je pravi adonis / iron. menda se ima za adonisa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adoptánt -a m (ā á)
kdor koga posvoji; posvojitelj: adoptant in adoptiranec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adoptánt -a m, člov. (á; ȃ á) posvojitelj
adoptántka -e ž, člov. (ȃ) posvojiteljica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adoptánt -a m
GLEJ SINONIM: posvojitelj

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

adoptánt -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adoptíranec -nca m (ȋ)
kdor je posvojen; posvojenec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adoptíranec -nca m z -em člov. (ȋ) posvojenec
adoptíranka -e ž, člov. (ȋ) posvojenka
adoptírančev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adoptíranec -nca m
GLEJ SINONIM: posvojenec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

adoptíranec -nca m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adoptívni otròk -ega -ôka m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adoptívni prenòs imúnskih célic -ega -ôsa -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adoptívni stárš -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

adorátor -ja m z -em člov. (ȃ) izobr. častilec, oboževalec
adorátorka -e ž, člov. (ȃ) izobr. častilka, oboževalka
adorátorjev -a -o (ȃ) izobr.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 158433 zadetkov.