céntercênter -trasamostalnik moškega spolasredišče
- center za koga/kaj
- , center v/na čem, kje
- , center s čim
- , centri po čem, kod
vodilna ustanova
- center za kaj
- , center v/na čem, kje
- , center s čim/kom
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
cenzurírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj sistematično preverjati kaj
(Zapornikom) so cenzurirali vsa pisma.
2.
kdo/kaj onemogočati koga/kaj
Oblast (mu) je vsa dela zadnjih let /z niti malo posluha za aktualnost/ cenzurirala.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
cigániti -im
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanja,
čustvenostno1.
kdo/kaj potepati se
Cigani (okoli) /kot zadnji klošar/.
2.
kdo/kaj materialno prizadevati koga/kaj
/Kot podjetnik/ je ciganil tako privatnike kot firme.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
cijáziti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno1.
kdo/kaj počasi premikati se v določeni smeri do koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje / kod Ribič se je /v trhli ladjici/ cijazil po vodi.1.1.
kdo/kaj počasi premikati se v prostoru sploh
/Brezciljno/ se cijazi.
2.
slabšalno kdo/kaj potepati se
Cijazi se (okoli) /kot zadnji klošar/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
čákati -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za/na koga/kaj
Pacienti čakajo zdravnika.
2.
kdo/kaj usmerjati se na kaj
Čaka na službo.
3.
kdo/kaj ne začeti takoj s čim
Mati /predolgo/ čaka s kosilom.
4.
kaj biti namenjeno, določeno za koga/kaj
Čakajo jih še težke naloge.
5.
knjižno pogovorno kaj biti uporabno, užitno
Ta jabolka čakajo (do drugega leta).
6.
knjižno pogovorno kaj ne biti uporabno, užitno zaradi določenih lastnosti
Solata naj (malo) čaka.
7.
iz lovstva kdo/kaj usmerjati se na kaj
Čakajo medveda.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
čàsčásasamostalnik moškega spolapotek, trajanje vsega v prostoru
omejeno trajanje, s katerim se lahko namerno razpolaga
- čas od/do česa
- , čas brez česa/koga
- , čas iz česa, od kdaj
- , čas po čem/kom
- , čas pri čem/kom
- , čas pred čim/kom
- , čas med čim/kom
- , čas s kom/čim
- , čas na čem, kje
- , čas v čem, kje
- , čas ob kom/čem, kdaj, kje
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
doživéti -ím
dovršni glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dogodkovni) glagol3.
kdo zavestno in čutno dočakati koga/kaj
Malo prvoborcev je doživelo konec vojne.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
drág-a -opridevnikz dajalnikom ljubljen, priljubljen
- kdo/kaj biti drag komu/čemu
kot nagovor spoštovan, poseben, dragocen
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: - drag/dražji za
- , dražji od
- , najdražji med
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
drémati -ljem
in drémati
tudi dremáti -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj / komu/čemu biti v stanju med budnostjo in spanjem
Nekateri so dremali ali spali, drugi pa bedeli.
2.
neobčevalno knjižno, čustvenostno kdo/kaj nedejavno nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri kom/čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za tak počitek
V mladostnikih spolnost še dremlje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
drgetáti -ám
tudi -éčem
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol1.
kdo/kaj tresti se
Stiskal se je v plašč in drgetal.
2.
čustvenostno kdo biti močno vznemirjen
Vsa drgeta /v strahu, da bi ga našli/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
drobíti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj deliti koga/kaj
Mati (jim) je žgance drobila (v kavo).
2.
kdo/kaj hoditi s kratkimi, hitrimi koraki premikati se s korakanjem
Otrok je drobil /zraven matere/ (proti hiši).
3.
čustvenostno kdo/kaj z živahnim govorjenjem, oglašanjem lahkotno izražati kaj / o čem
Kar naprej je /brez razmisleka/ nekaj drobila.
4.
čustvenostno kdo/kaj po malem, počasi jesti kaj
/Počasi in z užitkom/ je drobil velik kos kruha.
5.
čustvenostno kaj ena kom erno kratko, hitro udarjati v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob/na čem / pred/med/za/med kom/čim / kod / kam / kje
Dež je drobil na pločevinaste strehe.
6.
iz lovstva kaj peti začetni del speva
Divji petelin drobi.
7.
iz matematike kdo pretvarjati višje merske enote v nižje pri/po/ob čem / pred/med/za čim / kje / kdaj
Pri računanju enačb drobi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
držáti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj imeti z ro kam i oprijeto za kaj
Ves čas je držal za kozarec.
2.
kdo/kaj povezovati koga/kaj
Led drži kamenje /skupaj/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile imeti kaj v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
/Komaj/ je držal tram pokonci.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile lastnostno določati kaj skozi/v kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kdaj / kje / kod
Potrošnjo držijo v mejah realnih možnosti.
5.
žargonsko, v posplošenem pomenu kdo/kaj zaradi kakega namena ohranjati kaj
Poleg goveje živine drži še ovce in koze.
6.
knjižno pogovorno kdo/kaj trajati
Deževje je držalo (tri tedne).
7.
kdo/kaj ne dajati možnosti prehoda
Bazen /dobro/ drži.
8.
kdo/kaj imeti zmožnost za kaj / koliko česa / koliko
Posoda drži malo manj kot pet litrov.
9.
kaj biti v skladu z resničnostjo
Vabilo še /vedno/ drži.
10.
nav. v zvezi z beseda, obljuba kdo/kaj dati besedo, obljubo
Držijo besedo.
11.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Cesta drži mimo šole.
12.
neknjižno pogovorno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj opravljati, upravljati, organizirati koga/kaj v/na čem /s/pod/nad/med/pred/za čim
Stroj drži v popravilu.
13.
iz lovstva kdo/kaj dajati možnost za odstrel
Divjad /dobro/ drži.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
gospodáriti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uporabljati, upravljati materialne dobrine
(Na svojem) /zelo slabo/ gospodari.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj upravljati s kom/čim
Sin (jim) /uspešno/ gospodari z denarjem in nepremičninami.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
hladíti -ím
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj delati, oddajati hlad za/na koga/kaj
Veter (mu) je (na poti domov) hladil obraz.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
hrána-esamostalnik ženskega spolasnov, potrebna za rast in obstoj
- hrana pri kom
- , hrana po čem, kako
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: - hrana za
- , hrana v/na/iz
- , hrana z/s/iz
- , hrana brez
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
iméti imám
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj lastiti si, posedovati, prisvajati si kaj Imajo avtomobil, hišo.1.1.
kdo/kaj gojiti, rediti kaj
Sosed ima čebele.
2.
kdo/kaj urejati, obvladovati, upravljati, nuditi kaj Urednik ima gradivo.2.1.
kdo/kaj upoštevati, priznavati, podpirati, vzdrževati koga
Ima brata/ljubico.
3.
knjižno pogovorno kdo/kaj sprejemati, vabiti, naje(ma)ti koga
Danes imamo goste.
4.
kdo/kaj polagati, postaviti, namestiti, držati koga/kaj v/na čem / pri kom / kje
V naročju je imela otroka.
5.
kdo/kaj vsebovati, obsegati kaj
Voda ima precej kalcija.
6.
knjižno pogovorno kdo doživljati, preživljati, videti koga/kaj na/v/pri/ob kom/čem / kje / kdaj Tri dni / Letos imamo dež.6.1.
kdo jesti kaj / koliko na/v/pri/ob kom/čem / kje / kdaj
Danes imamo krompir v omaki.
7.
dovršno, knjižno pogovorno kdo/kaj roditi koga/kaj
Prešnji mesec je imela otroka.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj nositi, prenašati, uživati kaj
Mož ima brado/vročino/podporo.
9.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj privlačiti koga/kaj
Ti čevlji me imajo.
10.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj opravljati, upravljati, organizirati kaj v/na čem
Ima stroj v popravilu.
11.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj morati, imeti možnost narediti
Ima se zahvaliti za pomoč.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
izglédati -am
tudi zglédati -am
nedovršni glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti videti kaj , kakšen 'stanje/lastnost'
Pot izgleda dobra.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj kazati se kakšen/kakšno
Sredi mesta je izgledal (sam sebi) majhen.
3.
brezosebnoz omejeno gotovostjo in prepričanostjo zdeti se kaj
Na morju izgleda, da sonce potone v vodo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
jésti jém
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dajati kaj v usta Po kosilu /navadno/ jedo kompot.1.1.
Večerjo so jedli /brez besed/.
2.
kdo/kaj imeti koga/kaj za hrano
V nekaterih deželah celo jedo mačke.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uničevati, vznemirjati koga/kaj
Uši jedo vrtnice.
4.
iz gostinstva kdo/kaj po naročilu dobivati obroke hrane, hraniti se pri/ob/v čem / med/nad/pod/s čim / kje
Je doma ali v menzi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
júrišati na in juríšati na -am na
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno kdo/kaj napadati na koga/kaj
Dva meseca so jurišali na trdnjavo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
korístiti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dajati komu/čemu
To nikomur ne koristi.
2.
kdo/kaj delati korist
Rad bi (jim) /učinkovito/ koristil s svojim delom.
3.
neknjižno pogovorno kdo/kaj uporabljati kaj
(Za prevoz surovin) koristijo železnico.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
krátek-tka -opridevniknerazsežen, neobsežen, neobširen
- kaj biti kratek/krajši kot kaj
- , kdo/kaj biti kratek v/na čem, kje
- , kdo/kaj biti kratek s kom/čim
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: - krajši od
- , kratek/krajši za
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
láheklahák -hka -opridevniknetežak, droben
- kaj/kdo biti lahek/lažji kot kaj/kdo
navadno s prilastkom nezahteven, nezapleten, preprost
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: - lažji od
- , lahek/lažji za
- , najlažji med
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
lansírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj dati, usmeriti koga/kaj z določenim namenom/ciljem
Nov izdelek so /v manjših poskusnih serijah/ skušali lansirati (na vse malo večje trge po državi).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
manipulírati z/s -am z/s
nedovršni glagol,
glagol ravnanjanavadno slabšalno kdo/kaj preračunljivo upravljati s kom/čim
/Spretno/ manipulira s starši.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
mánjkati -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj ne biti navzoč
Manjka (na sestanku / pri pouku).
2.
navadno v 3. osebi koga/česa ne biti v zadostni količini
Zmeraj (mu) manjka denarja.
3.
navadno v 3. osebi kdo/kaj ne biti dostopen, dosegljiv
Manjka (mu) dobra vzgoja.
4.
brezosebno, v oslabljenem pomenudati možnost do česa / za kaj
/Za las/ je manjkalo, da nisem umrl.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
naravnáti -ám
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pravilno usmeriti kaj
/Pred ogledalom/ si je naravnal kravato (proti pasu).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pravilno urediti kaj
Fotografski aparat si je naravnal /po najbližjem robu/ in začel slikati.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti kaj proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Vodni curek so naravnali proti goreči stavbi.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj usmeriti kaj ‘vsebino’ proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Pogled je /z zanimanjem/ naravnal k malo večji skupini ob oknu.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
néhati -am
dovršni glagol,
fazni glagol (končnosti),
v pomožniški vlogi1.
kdo/kaj končati delati kaj / s čim 'delo/delovanje/dejavnost'
Nehal je govoriti/peti.
2.
kaj ne dogajati se, ne obstajati več (Med spraševanjem) je brezskrbno veselje nehalo.2.1.
končati dogajati se, obstajati
(Malo severneje) je (včeraj zvečer) nehalo snežiti.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
nêsti nêsem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj premikati koga/kaj
/Lahkotno/ nese otroka in kovček.
2.
kdo/kaj z določenim namenom premikati koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kod
Nesla jim je malico.
3.
kdo/kaj z določenim namenom premikati koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kod
Tok ga je nesel v vrtinec.
4.
v posplošenem pomenu kaj delovati
Ta puška /daleč/ nese.
5.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj prevladati koga/kaj
(Pri delu) nese vsakogar.
6.
v posplošenem pomenu kaj prinašati korist/dobiček
Trgovina /dobro/ nese.
7.
kaj prinašati, izločati
Jarčke so začele nesti.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
nòrnôra -opridevnikduševno nestabilen, bolan
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
obíti -ídem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj potujoč obdelati koga/kaj
/Z malo denarja/ so obšli /praktično/ celo Evropo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
obstájati -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj biti materialno ali duhovno navzoč, eksistirati Društvo obstaja (že več let).1.1.
Obstaja možnost, da ga rešimo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
podpréti se -prèm se
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolčustvenostno kdo/kaj nahraniti se s čim
Podprli so se z obilnim kosilom in dobrim vinom.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
poigráti na -ám na
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj krajši čas igrati na kaj
Vsak večer je malo poigral na harmoniko /samo po spominu/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
pokúsiti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati v usta kaj / malo česa
Pokusila je kavo, če je dovolj sladka.
2.
kdo/kaj navadno piti, jesti kaj
Črne kave /sploh/ ne pokusi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
pokúšati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj za ugotavljanje kakovosti dajati v usta kaj / malo česa
Pokušali so jedi in pijače.
2.
čustvenostno, navadno z nikalnico kdo/kaj (pre)malo piti, jesti kaj
Jej, nikar samo ne pokušaj.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
poléči se -léžem se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postati manj izrazit, intenziven
(Šele proti večeru) se (mu) je jeza /počasi/ polegla.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v smeri vodoravnega položaja premikati se, pojavljati se iz/z/od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred/za kom/čim kod / kje / kdaj
Po vseh stvareh v prostoru se je polegel zelo viden prah.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
ponížati -am
dovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti1.
kdo/kaj narediti kaj nižje
Ograjo je moral /malo/ ponižati.
2.
kdo/kaj moralno ponižati koga/kaj
To dejanje ga je /popolnoma/ osramotilo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
posnéti -snámem
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj odstraniti kaj
Pri padcu si je posnel kožo (s kolen).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj podobno, enako narediti kaj
Arogantno obnašanje je posnel (po najbližji družbi).
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ugotoviti kaj
(Iz njegovih besed) je posnel, da ne živi ravno slabo.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam
V tistem burnem obdobju je dogodke in ljudi /skrbno/ posnel na filmski trak.
5.
iz agronomije kdo/kaj odvzeti kaj 'maščobo'
Mlekarne /v obdelavi/ vse mleko posnamejo.
6.
iz fotografije, iz radiotehnike kdo/kaj dati koga/kaj v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam
Ljudi in glasbo je posnel na digitalne diske /z najnovejšimi aparaturami/.
7.
iz frizerstva kdo/kaj odvzeti kaj 'maščobo'
(Po vratu in na sencih) (mu) je /temeljito/ posnela lase.
8.
iz obrtništva, v posplošenem pomenu kdo/kaj podobno, enako narediti kaj
Kroj posname (po znanih modnih revijah).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
posvetováti se -újem se
in posvétovati se -ujem se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol govorjenjanavadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjati mnenja, misli
Posvetujejo se /kot stari prijatelji/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
potegníti in potégniti -em
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjeno premakniti koga/kaj iz/izpod/z/s česa / k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / od kod / kam
Iz morja so potegnili polno vrečo rib.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjeno premakniti s čim po čem / kod
S čopičem je potegnil po zidu.
3.
kdo/kaj sunkovito premakniti kaj
/Z vso močjo in zelo sunkovito/ je potegnil zavoro.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj sunkovito narediti kaj
/S strastjo in zelo energično/ je potegnil mejo na zemljevidu.
5.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti kaj vase
/Z vso močjo je potegnil dim (iz cigare).
6.
kdo/kaj začeti peljati, voziti
Avto /še preveč/ potegne.
7.
knjižno pogovorno kdo/kaj odpeljati koga/kaj do koga/česa / k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / do kod / kam
(Kar s službenim vozilom) jih je potegnil do doma.
8.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj do/okoli česa / k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / pri kom/čem / med kom/čim / kod / do kod / kam
Čez travnik so potegnili novo cesto.
9.
navadno čustvenostno kdo/kaj narediti časovno daljše kaj / s čim
Potegnil je spanec / s spancem.
10.
brezosebnozačeti pihati, vleči /Hladno/ je potegnilo.10.1.
kaj začeti pihati, vleči
/Precej nepričakovano/ je potegnil močen veter.
11.
žargonsko kdo/kaj namerno napačno usmeriti koga
Spet so ga /grdo/ potegnili.
12.
knjižno pogovorno kdo/kaj dobiti kaj / koliko česa
Potegnil je lepo plačo.
13.
knjižno pogovorno, čustvenostno, navadno v 3. osebi komu/čemu spoznavanjsko odkriti se kaj
Potegnilo ji je, da ji želi nekaj sporočiti.
14.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj pritegniti koga/kaj
Dobra ponudba ga je /na hitro/ potegnila.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
povédati povém
dovršni glagol,
glagol govorjenja1.
kdo/kaj glasovno izoblikovati, izraziti z govorilnimi organi kaj / o čem To (nam) ni povedal.1.1.
kdo/kaj navadno glasovno z govorilnimi organi posredovati komu/čemu kaj / o čem 'določeno vsebino'
Povedal jim je za pot.
2.
kdo/kaj dati kaj / o čem 'določeno vsebino'
Bledica na njenem obrazu (mu) je povedala, da je bolna.
3.
nav. v zvezi povem ti, vam kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'prepričanost/opozorilo/poudarjeno/presenečenje'3.1.
Službo bo kmalu pustil, povem ti.
3.2.
Povem ti, pazi se, kaj govoriš.
3.3.
Povem ti, bilo je zelo nevarno.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
pôzen-zna -opridevnikčasovno že preveč oddaljen
- kdo/kaj biti pozen za kaj/koga
- , kdo/kaj biti pozen s čim
- , kdo/kaj biti pozen pri/v čem
prepozno dozorjen
- kdo/kaj biti pozen za kaj
- , kdo/kaj biti pozen pri čem
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
pôznona koncu načrtovanega časa, roka
- pozno česa, kdaj
- , pozno v/na kaj, kdaj, kam
- , pozno v/na čem, kdaj, kje
- , pozno za kaj/koga
- , najpozneje do česa, do kdaj
- , pozno po čem, kdaj
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
prestàr-ára -opridevnikpreveč star
- kdo/kaj biti videti / zdeti se prestar, da bi ...
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
prijéti prímem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo s prsti obdati za koga/kaj
Skodelico je vedno prijela /za ročaj/.
2.
kdo vzeti koga/kaj
/Kot odrasel/ je prijel kozarec in nazdravil.
3.
kdo tesno obdati koga/kaj
Žival ga je prijela (za roko) /do krvi/.
4.
kdo/kaj s pritiskanjem onemogočiti koga/kaj
Jermen je nekaj prijelo, zato teče neenakomerno.
5.
kaj namestiti se
Sidro je /dobro/ prijelo (na morsko dno / na morskem dnu).
6.
kdo/kaj dobiti koga
Policisti/Policija so/je prijel-i/-a osumljenca.
7.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo začeti delati
Doma ni vedela, (kje) bi prijela.
8.
v oslabljenem pomenu kaj načeti koga/kaj
/Pri cigaretnem dimu/ ga je vedno prijel močen kašelj.
9.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo začeti negativno obravnavati koga/kaj
Prijeli so ga /zaradi kraje/.
10.
žargonsko kaj začeti delovati, učinkovati
/Po pričakovanju/ je injekcija po nekaj minutah prijela.
11.
iz čebelarstva kaj začeti mediti
Hoja je že prijela.
12.
iz lovstva kdo/kaj najti kaj
Lovci so prijeli sled.
13.
iz ribištva kaj vzeti vabo
Postrv je prijela.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
razstáviti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dati, postaviti na ogled kaj na/v/po čem / kje / kod
V galeriji so razstavili njegove najnovejše slike.
2.
kdo/kaj razdeliti koga/kaj na kaj 'sestavine'
Posteljo so razstavili na zložljive dele.
3.
iz fizike kdo/kaj razdeliti kaj na kaj 'sestavine'
Silo so razstavili na komponente.
4.
iz umetnosti kdo/kaj dati, postaviti na ogled kaj na/v/po čem / kje / kod
Malo plastiko je razstavil po več galerijah.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
réven-vna -opridevniksiromašen
- kdo biti reven med kom
- , kdo/kaj biti revnejši od koga/česa
navadno ekspresivno skromen
- kaj biti reven s čim
- , kaj biti reven za kaj
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
shájati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj imeti materialne možnosti za obstoj, delovanje
/Še kar/ shaja.
2.
knjižno pogovorno kdo/kaj preživljati se s kom/čim
Z ženo /še kar/ shajata.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
spáti spím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj biti v stanju telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti Nekateri so spali, drugi pa bedeli.1.1.
kdo/kaj biti navadno v leže čem položaju zaradi počitka
Vsak dan spi /do osmih/.
2.
kdo/kaj imeti prostor sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kod / kdaj / koliko časa za tak počitek
Spijo kar na prostem, na tleh.
3.
čustvenostno kdo/kaj biti nedejaven, nedelaven, ne sodelovati
Mladina ni organizirana, spi.
4.
neobčevalno knjižno,
čustvenostno kdo/kaj nedejavno nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kod / kdaj / koliko časa za tak počitek V mladostnikih spolnost še spi.4.1.
kdo/kaj biti pokopan kje / v čem
Rad bi spal v domači zemlji.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
státi1 stojím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj biti v pokončnem položaju
Nekateri so sedeli, drugi stali.
2.
kaj biti nameščeno na podlagi s krajšo, ožjo stranjo Knjige (na polici) ležijo in stojijo.2.1.
kaj biti nameščeno na podlagi s krajšo, ožjo stranjo
Miza stoji /postrani/.
3.
kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko Hiša stoji ob cesti.3.1.
kaj biti, obstajati sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
Grad še danes stoji.
3.2.
kdo/kaj biti v pokončnem položaju sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
Učenec je moral za kazen stati v kotu.
4.
kdo/kaj biti v mirujo čem položaju Ustavil se je in stal(, dokler niso šli vsi mimo).4.1.
kaj biti v stanju, ko ne dela, ne deluje
Mlinsko kolo je stalo.
4.2.
kaj biti v nedokončanem stanju, ne potekati
Delo v tovarni (še vedno) stoji.
5.
kaj biti uporabno, užitno
Ta jabolka stojijo (do drugega leta).
6.
kaj ne biti uporabno, užitno zaradi določenih lastnosti
Solata naj (malo) stoji.
7.
knjižno pogovorno kdo/kaj pristajati komu/čemu
Modra barva ti ne stoji.
8.
publicistično, preneseno kdo/kaj biti, živeti
/Dobro/ stoji.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
státi2 stánem
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj imeti koliko
Obleka stane dva tisoč dinarjev.
2.
kdo/kaj zahtevati, porabiti koliko Počitnice so nas stale dva milijona.2.1.
kdo/kaj zahtevati, porabiti koliko
Dosti časa bi nas stalo, če bi hoteli natančno pregledati.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
stopíti1 in stópiti -im
dovršni glagol,
glagol premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti korak iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi/po koga/kaj / kam / kod
/Zelo na hitro in hinavsko/ je stopil iz hiše v gozd.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pojaviti se iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi/po koga/kaj / kam / kod
Solze so (ji) /nepričakovano/ stopile v oči.
3.
navadno čustvenostno kdo/kaj priti v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam / kod / kdaj /Z velikim nadušenjem/ je stopil mednje.3.1.
Zakon je /s prvim/ stopil v veljavo.
4.
kdo/kaj vključiti se v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam / kod
V stranko je stopil šele letos.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
súkati se okoli/okrog -am se okoli/okrog
in súčem se okoli/okrog
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ukvarjali se okoli/okrog koga/česa
Okoli sladice se je sukalo kar nekaj slastičarjev.
2.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj 'dejavnosti/lastnosti/stanje' pojavljati se okoli/okrog koga/česa
Njene misli so se /kot nagajivi metulji/ sukale okoli dokončnega odhoda v tujino.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
škóditi -im
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj slabo, neugodno delati komu/čemu
To nikomur ne škodi.
2.
v zvezi z bi, čustvenostno, navadno v 3. osebi, z nikalnico kaj slabo, neugodno delati komu/čemu
Ne bi ti škodilo, če bi se malo učil.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
têžektežák têžka -opridevniknelahek, debel
- kdo/kaj biti težek koliko
neprijeten, bremenilen, naporen
- kdo/kaj biti težek koliko
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: - težji od
- , težek/težji za
- , najtežji med
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
tŕmast-a -opridevniknepopustljivo vztrajen
- kdo/kaj biti trmast kot kaj
- , kdo/kaj biti trmast do koga
- , kdo/kaj biti bolj trmast od koga/česa
- , kdo/kaj biti trmast glede česa
ekspresivno težko spremenljiv
- kaj biti trmast za kaj
- , kaj biti trmast pri čem, kje
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
učínek-nkasamostalnik moškega spolarezultativni pojav
- učinek česa
- , učinek na koga/kaj
- , učinek v čem, kje
- , učinek za koga/kaj
- , učinek pri kom/čem
- , učinek s čim, kako
opravljeno delo
- učinek česa
- , učinek v čem, kje
- , učinki za kaj
- , učinek pri čem, kje
- , učinek s čim, kako
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
udélati se -am se
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno glede na lastnosti postati boljš-e/-i
/Z vsakodnevnim fizičnim delom/ so se (jim) roke /dobro/ udelale.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
upokojíti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo končati obdobje zaposlenosti
/Zaradi zdravstvenih težav/ se je /predčasno/ upokojil.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
užíti užíjem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj voljno uporabiti koga/kaj / koliko česa
/S strahom/ je užil novo zdravilo.
2.
kdo zavestno in čutno dočakati koga/kaj
Malo prvoborcev je užilo konec vojne.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
verjéten-tna -opridevnikskladen z resničnostjo
- kaj biti verjetno za koga/kaj
- , kaj biti verjetno pri čem/kom, kje
- , kaj biti verjetno med kom/čim, kje
- , kaj biti verjetno zaradi česa/koga
pričakovan
- kaj biti verjetno za koga/kaj
- , kaj biti verjetno pri čem/kom, kje
- , kaj biti verjetno med kom/čim, kje
- , kaj biti verjetno zaradi česa/koga
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
vodník-asamostalnik moškega spolausmerjevalec ljudi, živali
- vodnik česa/koga
- , vodik za koga/kaj
- , vodnik po čem, kod, kdaj
- , vodnik s čim
priročnik s podatki
- vodnik česa
- , vodnik za koga/kaj
- , vodnik po čem, kod
- , vodnik s čim
- , vodnik skozi kaj
- , vodnik o čem
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
vónjati po -am po
nedovršni glagol,
glagol razumevanjačustvenostno kdo/kaj imeti vonj, duh po kom/čem
Njegova govorica vonja po krajih, od koder prihaja.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
zanêsti -nêsem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj z določenim namenom premakniti koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/nad/pod/skozi/čez koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Otroka je /hitro/ zanesel na varno.
2.
kdo/kaj navadno nehote preusmeriti koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/nad/pod/skozi/čez koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Otroka je /hitro/ zanesel na varno.
3.
knjižno pogovorno, čustvenostno kaj prevladati koga/kaj
Jeza ga je zanesla, pa jo je udaril.
4.
kdo/kaj preusmeriti kaj k/h komu/čemu / v/na/med koga/kaj / kam
Pisatelj je v tedanjo književnost zanesel nov slog.
5.
kdo/kaj prevladati koga/kaj
Lepota in divjina sta potnike zanesli.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
zaríti se v -ríjem se v
dovršni glagol,
fazni glagol (začetnosti),
čustvenostno,
v oslabljenem pomenu kdo/kaj s sunkovito spraviti se v/na/nad koga/kaj / ed/skozi koga/kaj / kam
/Zaradi različnih razočaranj/ se je zaril v delo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
zdéti se zdí se
nedovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
navadno v 3. osebi1.
nekdo/nekaj nepričakovano/negotovo kazati se komu/čemu Zdelo se jim je, da nekdo trka.1.1.
nekdo/nekaj z omejeno gotovostjo in prepričanostjo kazati se komu/čemu
Zdelo se mu je, da je to knjigo že prebral.
2.
nekdo/nekaj dajati možnost komu/čemu kaj narediti
Če se vam zdi, ga pridite poslušat.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti, kazati se komu/čemu kot kakšen/kakšno / kako Sredi mesta se je /nenadoma/ zdel sam sebi majhen.3.1.
nekdo/nekaj biti, kazati se komu/čemu glede na njegovo mnenje kakšen/kakšno / kako
Nekatere pesmi se mu zdijo sporne.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
zgóden-dna -opridevnikprehitevajoč, predčasen
- kdo/kaj biti zgodnejši od česa/koga
- , kdo biti zgoden pri čem, kje
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
znànznán znána -opridevnikopažen
- kdo/kaj biti znan komu/čemu
- , kdo/kaj biti znan po čem
- , kdo/kaj biti znan v/na čem, kje
- , kdo/kaj biti znan iz česa, od kod, od kdaj
- , kdo/kaj biti znan zaradi koga/česa
vzbujajoč pozornost
- kdo/kaj biti znan komu/čemu
- , kdo/kaj biti znan po čem
- , kdo/kaj biti znan med kom/čim, kje
- , kdo/kaj biti znan zaradi koga/česa
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
želódec-dcasamostalnik moškega spolaprebavni organ
- želodec koga/česa
- , želodec za kaj
suhomesnati izdelek
- želodec s čim
- , želodec za kaj
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.