akulturácija -e ž
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
albanskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog albanska albansko pridevnikIZGOVOR: [albánski]
ZVEZE: albanski lek
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Ali slovenimo ime krajev »Biograd na Moru« in »Filip i Jakov«?Ali slovenimo ime krajev Biograd na Moru in Filip i Jakov?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
AvstrijaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Avstrije samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Republika Avstrija
IZGOVOR: [áu̯strija], rodilnik [áu̯strije]
BESEDOTVORJE: Avstrijec, Avstrijka, Avstrijčev, Avstrijkin, avstrijski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
avstrijskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog avstrijska avstrijsko pridevnikIZGOVOR: [au̯stríjski]
ZVEZE: avstrijski šiling
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
avtohtóna manjšína -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Banatsko hribovjePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Banatskega hribovja samostalniška zveza srednjega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [banátsko hribôu̯je], rodilnik [banátskega hribôu̯ja]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
belskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog belska belsko pridevnikIZGOVOR: [bélski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
benéškoslovénski -a -o prid. (ẹ̑-ẹ́) nanašajoč se na Beneške Slovence ali Beneško Slovenijo: beneškoslovenska govorica;
beneškoslovenska manjšina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
bošnjáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na Bošnjake: bošnjaška manjšina;
bošnjaška stranka;
bošnjaško prebivalstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
CimberPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog 1 Cimbra samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
pripadnik nemške jezikovne manjšine v severni Italiji
v množini Cimbri nemška jezikovna manjšina v severni Italiji
IZGOVOR: [címbər], rodilnik [címbra]
BESEDOTVORJE: Cimber, Cimbrinja, Cimbrov, Cimbrinjin, cimbrski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Cimbri ali Kimbri?
S kolegi smo naleteli na dilemo o ustreznosti zapisa etnonima nemške jezikovne manjšine (Cimbri ali Kimbri) v severni Italiji, in sicer opažamo, da je v virih stanje izredno neenotno celo v strokovni literaturi. Zanimajo nas seveda tudi oblike za ustrezne izpeljanke.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Dolnja LužicaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Dolnje Lužice samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [dólnja lúžica], rodilnik [dólnje lúžice]
BESEDOTVORJE: Dolnjelužičan, Dolnjelužičanka, Dolnjelužičanov, Dolnjelužičankin, dolnjelužiški
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
étničen -čna -o prid.(ẹ́) nanašajoč se na pleme, ljudstvo, narod: etnična manjšina;
etnična skupina / etnična meja; slovensko etnično ozemlje / etnične posebnosti; etnične pravice; etnična sestava / etnična antropologija / etnično čiščenje načrtno uničevanje narodnostnih, rasnih ali verskih skupinétnično prisl.:
etnično enotna, neenotna država
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
étničen -čna -o (ẹ́) narodnosten: obravnavati ~e problemeétnični -a -o (ẹ́) ~a manjšinaétničnost -i ž, pojm. (ẹ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
étnična manjšína -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
étnična manjšína -e -e ž
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
étnična manjšína -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Furlanija – Julijska krajinaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Furlanije – Julijske krajine samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [furlaníja – júlijska krájina], rodilnik [furlaníje – júlijske krájine]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
GoricaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Gorice samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [goríca], rodilnik [goríce]
BESEDOTVORJE: Goričan, Goričanka, Goričanov, Goričankin, goriški
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
intêrna manjšína -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
jezikôvna manjšína -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
KoroškoPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Koroškega samostalnik srednjega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
pokrajina v severni Sloveniji
IZGOVOR: [koróško], rodilnik [koróškega]
BESEDOTVORJE: Korošec, Korošica, Koroščev, Korošičin, koroški
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kultúrna manjšína -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kúrdski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na Kurde: kurdski jezik;
kurdski upornik, voditelj;
kurdska manjšina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kurdskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog kurdska kurdsko pridevnikIZGOVOR: [kúrtski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
lóčeni -a -o
prid. ki ni več skupaj s čim drugim
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024
lojálnost -i ž (ȃ) 1. (zgolj) izpolnjevanje državljanskih obveznosti, zakonov zaradi dolžnosti: dokazoval je svojo lojalnost;
zanesti se na lojalnost državljanov;
lojalnost do države / narodna manjšina se je z vso lojalnostjo vključila v življenje države 2. knjiž. poštenost, odkritost v ravnanju: ta postopek ne priča o lojalnosti zastopnikov, ki so sklenili dogovor;
njegova lojalnost in čut tovarištva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
lužiškosrbskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog lužiškosrbska lužiškosrbsko pridevnikIZGOVOR: [lúžiškosə̀rpski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
madžarskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog madžarska madžarsko pridevnikIZGOVOR: [madžárski]
ZVEZE: madžarski forint
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
manjína, f. = manjšina, Jan., Cig. (T.), nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
mȃnjši -a prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
manjšína -e ž (í) 1. manjši del kake skupnosti, celote, zlasti ljudi: oni so manjšina;
sklep večine je obvezen tudi za manjšino / parlamentarna manjšina
● biti, ostati v manjšini biti, ostati v primerjavi z določenim manj številen; biti preglasovan2. navadno v zvezi narodna manjšina pripadniki naroda, katerega večina živi v drugi državi: zaščititi narodno manjšino;
slovenska narodna manjšina v Italiji, na Koroškem;
kulturna dejavnost narodne manjšine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
manjšína -e ž (í) biti v ~i; narodna ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
manjšína -e
ž manjši del kake skupnosti, celote
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024
manjšína, f. die Minderheit, die Minderzahl, die Minorität, Cig., Jan., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
manjšína -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
mátični národ -ega -a m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
menjševīk -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
minoritéta -e ž (ẹ̑) knjiž. manjšina: majoriteta in minoriteta / minoriteta v parlamentu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
minoritéta -e ž (ẹ̑) neobč. ~ v parlamentu manjšina
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nacionálna manjšína -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nar.Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog okrajšava
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
národen -dna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na narod:a) njihov narodni obstoj je ogrožen;
narodne meje;
narodno ozemlje / narodni buditelj, voditelj; narodni izdajalec / slovenska narodna himna, zastava / narodna nesreča, sramota; narodna osvoboditev / svet za narodno obrambo / narodni muzej; narodno in pokrajinsko gledališče / Narodna galerija; Narodna in univerzitetna knjižnica; od 1894 do 1918 Narodna napredna stranka b) narodni boji v 19. stoletju;
narodni praznik;
voditi narodno politiko;
boriti se za narodne pravice / biti vzgojen v narodnem duhu; narodni ponos; narodna zavest c) pouk v narodnem jeziku v materinščini;
narodna cerkev cerkvenopravno samostojna cerkev pripadnikov določenega naroda;
narodna država država, katere prebivalci so (v veliki večini) pripadniki določenega naroda in imajo vse pravice;
narodna jed jed, značilna za kak narod, kako območje;
narodna manjšina;
narodno vprašanje vprašanje obstoja, svobode, razvoja kakega naroda2. navadno v povedni rabi narodno zaveden: zlasti nižja inteligenca je bila narodna 3. ljudski: narodni običaji / narodne pesmi, pripovedke; narodno blago / godci in drugi narodni umetniki / narodna noša obleka iz krajev nekdanje ljudske noše, zlasti za okras prireditev; narodne vezenine; narodno-zabavna glasba zabavna glasba, ki posnema ljudsko glasbo / pisal je narodne igre / narodna prosveta
● narodni heroj kdor ima red narodnega heroja; red narodnega heroja v socializmu visoko jugoslovansko odlikovanje za izredno junaška dejanja v boju s sovražnikom; narodni park večje, pretežno prvobitno pokrajinsko območje posebne naravne lepote z znamenitostmi, ki imajo izjemen narodni, kulturni pomen; Narodna banka Jugoslavije nekdaj centralna (emisijska) banka Socialistične federativne republike Jugoslavije; knjiž. njegove pesmi so postale narodna lastnina pozna, ceni jih ves narod; na osvobojenem ozemlju se je formirala narodna oblast oblast narodnoosvobodilnih odborov; narodno vozilo glede na uporabnost, ceno najbolj pogosto vozilo v državi; ljudsko vozilo
♦ ekon. narodni dohodek novo ustvarjena vrednost v družbeni skupnosti v določenem razdobju, izražena v denarju; narodno gospodarstvo gospodarstvo določene države; zgod. narodni davek davek, ki so ga zavedni Slovenci prostovoljno dajali Osvobodilni fronti (slovenskega naroda) med narodnoosvobodilnim bojem; (narodni) radikal pristaš Tavčarjeve in Hribarjeve, narodno odločnejše frakcije v kranjskem deželnem zboru v osemdesetih letih 19. stoletja; Narodni svet najvišji politični organ, ki so ga sestavljali zastopniki slovenskih strank, ustanovljen avgusta 1918; narodna garda v francoski revoluciji ustanovljene oborožene enote pristašev revolucije; iz meščanov sestavljene oborožene enote za ohranitev reda in miru na Slovenskem leta 1848; narodna straža v revoluciji 1848 oborožene enote pristašev revolucije na Slovenskem; ob razpadu Avstro-Ogrske pomožne krajevne enote za ohranitev reda in miru na Slovenskemnárodno prisl.:
narodno mešano ozemlje; narodno mlačen, zaveden človek; sam.: biti navdušen za narodno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
národen -dna -o (á) poud. biti premalo ~ |narodno zaveden|národni -a -o (á) ~ odpadnik; ~e pesmi ljudske pesmi; ~a skupnostnárodno -ega s, pojm. (á) biti navdušen za ~národnost -i ž, pojm. (á) biti slovenske ~i; števn., publ. madžarska in italijanska ~ v Sloveniji narodna skupnost, manjšina
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
národna manjšína -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
národna manjšína -e -e ž
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
národnost -i ž (á) 1. pripadnost določenemu narodu: sramovati se, zavedati se svoje narodnosti / biti slovenske, srbske narodnosti / ekspr. utrjevati narodnost narodno zavest// knjiž. značilnosti kulture, zavesti določenega naroda, ljudstva: narodnost v arhitekturi 2. polit. narodna manjšina: pripadniki italijanske, madžarske narodnosti v Sloveniji;
narodi in narodnosti 3. etnična skupnost sploh: pripadniki drugih narodnosti;
ekspr. mešanica narodnosti / buržoazija vladajoče narodnosti vladajočega naroda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
národnost -i ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
národnosten -tna -o prid.(á) nanašajoč se na narodnost: narodnostna osveščenost, zavest / narodnostna vzgoja / narodnostna nasprotja; narodnostno zatiranje / narodnostni boji; narodnostna politika // naroden: slovenska narodnostna skupnost / državne in narodnostne meje / narodnostna manjšina národnostno prisl.:
narodnostno mešano ozemlje; narodnostno neopredeljen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
národnosten -tna -o (á)národnostni -a -o (á) ~a nasprotja; ~a manjšina narodna manjšina
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nèavtohtóna manjšína -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nèteritoriálna manjšína -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
óšpice Frazemi s sestavino óšpice:
dobíti óšpice,
dobívati óšpice
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
parlamentárna manjšína -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
parlamentárna opozícija -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pések Frazemi s sestavino pések:
metánje péska v očí,
metáti kómu pések v očí,
nasúti kómu pések v očí,
natrésti kómu pések v očí,
[nójevsko] skrívanje gláve v pések,
[nójevsko] skrívati glávo v pések,
[nójevsko] tiščánje gláve v pések,
[nójevsko] tiščáti glávo v pések,
pések v očí,
sípati kómu pések v očí,
skríti glávo v pések kot nój,
tiščáti glávo v pések kot nój,
vréči kómu pések v očí
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Prevzemanje zemljepisnih lastnih imena: ime gore »Rysy«
Kako ravnati pri zapisovanju tujih zemljepisnih imen, kadar obstajajo nasprotujoče si smernice za posamezne jezike iz katerih izhaja ime? Vprašanje se mi je porodilo ob objavljenem prevodu članka o gori z izvirnim zapisom Rysy na slovenski Wikipediji (https://sl.wikipedia.org/wiki/Rysy).
Goro si delita Poljska in Slovaška. V jezikih obeh držav je ime gore zapisano kot Rysy. Glede zapisovanja imen iz poljščine in slovaščine sta v Slovenskem pravopisu prisotni nasprotujoči si smernici glede zapisa črke ⟨y⟩.
Pri slovaščini črko ⟨y⟩ zamenjujemo z ⟨i⟩. V SP je podan tudi primer: Banská Bystrica – Bánska Bístrica. Tudi poljski trdi i, zapisan s črko ⟨y⟩ v slovenščini še najbolj ustreza i-ju in ga tako tudi izgovorimo. SP pravi, da lastna imena iz poljščine večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v poljščini, nekatera lastna imena pa so poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora.
Pri konkretnem primeru velja omeniti še, da v delu Poljske, kamor sega gorovje Visoke Tatre, živi tudi slovaška manjšina.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
RakhinePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Rakhina samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [rakájn], rodilnik [rakájna]
BESEDOTVORJE: Rakhinčan, Rakhinčanka, Rakhinčanov, Rakhinčankin, rakhinski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
regionálna manjšína -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
RohingaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Rohinga samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: prebivalsko ime
muslimanska manjšina v Mjanmaru
IZGOVOR: [rohínga], rodilnik [rohínga]
BESEDOTVORJE: Rohingejec in Rohinga, Rohingejka, Rohingejčev, Rohingejkin, rohingejski in rohinški
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Slovenska ali madžarska imena mest na Madžarskem?Zanima me katera poimenovanja naslednjih madžarskih mest so ustreznejša. Veszprém ali Belomost; Székesfehérvár ali Stolni Belgrad; Kaposvár ali Rupertgrad ter Zalaegerszeg ali Jageršek.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
slovénska manjšína -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
smétana Frazemi s sestavino smétana:
bíti smétana [čésa],
pobírati smétano,
pobráti [vsò] smétano,
posnéti smétano,
zbrála se je smétana [čésa]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Spodnja LužicaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Spodnje Lužice samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [spódnja lúžica], rodilnik [spódnje lúžice]
BESEDOTVORJE: Spodnjelužičan, Spodnjelužičanka, Spodnjelužičanov, Spodnjelužičankin, spodnjelužiški
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
struktúrna asimilácija -e -e ž
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
SudetiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog 2 Sudetov množinski samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
pokrajina ob češko-nemški meji
IZGOVOR: [sudéti], rodilnik [sudétou̯]
BESEDOTVORJE: Sudet, Sudetinja, Sudetov, Sudetinjin, sudetski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
tamilskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog tamilska tamilsko pridevnikIZGOVOR: [tamílski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
teritoriálna manjšína -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
tutsijskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog tutsijska tutsijsko pridevnikIZGOVOR: [tútsijski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Udine ali Videm?V zadnji Delovi prilogi Svet kapitala novinarka Pija Kapitanovič piše o tem, kako so Jugoslovani hodili nakupovat v Trst. Mimogrede omeni še Udine in udinski sporazum. Udine bi še nekako požrla, ampak udinski sporazum me je pa močno zbodel. V moji maloobmejni prepustnici je nekoč pisalo Videmski sporazum in doslej sem živela v veri, da je to edino ime tega sporazuma.
Sprašujem se, kje je meja slovenjenja tujih krajevnih imen. Za glavna mesta je jasno. Pišemo Rim, Pariz, Bruselj itd, ne pa Roma, Paris, Bruxelles. Tudi večja zamejska mesta so poslovenjena – Trst, Gorica, Celovec, Beljak. Tudi za nekatere manjše kraje se mi zdi raba ustaljena. Ponavadi rečemo Opčine in ne Villa Opicina. Vas Dolina pri Trstu je običajno Dolina in ne San Dorligo della Valle. Tudi Pliberk ni Bleiburg. Za nekatere druge kraje pa se čedalje bolj uveljavlja tuje poimenovanje: Udine namesto Videm, Monfalcone namesto Tržič, Grado namesto Gradež.
Kaj svetujete vi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Videmska pokrajinaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Videmske pokrajine samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
nekdaj pokrajina v Furlaniji – Julijski krajini
IZGOVOR: [vídəmska pokrájina], rodilnik [vídəmske pokrájine] tudi [vídəmska pokrajína], rodilnik [vídəmske pokrajíne]
BESEDOTVORJE: Videmčan, Videmčanka, Videmčanov, Videmčankin, videmskopokrajinski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Vključenost slovenske leksike v sosednjih državah v temeljne slovarske priročnikeZanima me, ali je v SSKJ vključeno tudi besedje iz slovenskega zamejstva oz. kje se lahko poučim o njem.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.