ájdovščnica, f. 1) = ajdovica, C.; — 2) neko jabolko, Maribor-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Ali pišemo »urad za delo« z veliko ali malo začetnico?
Kako se pravilno napiše urad za delo Ljubljana ali Urad za delo Ljubljana?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Ali zapišemo »Ljubljanski grad« z veliko ali malo začetnico?V šoli so učenci pisali narek in je učenec napisal Ljubljanski grad z veliko začetnico, učiteljica je popravila na malo začetnico. Zanima me zakaj, če je to ime gradu?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ȃvša, f. dummer, ungeschickter Mensch, ein Tölpel (psovka); — morda nam. alša, olša; prim. rus. oluhъ, der Tölpel, slov. olih, der Pfahl, Maribor, Ptuj-C., C. (Vest. I. 78.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
bábica, f. 1) die Großmutter, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., BlKr.; — 2) die Hebamme; — 3) dem. baba, altes Weibchen; — 4) das Weibchen aller kleineren Vögel, Cig., Gor., Notr.; — 5) die Schmerle (cobitis barbatula), Cig.; — 6) der Herrenpilz (boletus edulis), = baba, Št.-C.; — 7) neka hruška, Maribor-Erj. (Torb.); — 8) die leere Buchweizenhülse, Z., Gor.; leerer Maiskolben, Cig.; leere Kastanienhülse, BlKr.; — 9) die Schraubenmutter, Ptuj-C., DZ.; — 10) der Pfannendeckel am alten Büchsenschloss, Cig.; — 11) kalup za tiskarske pismenke, die Matrize, V.-Cig.; — 12) das Haftelöhr, Cig., BlKr.; — 13) der Sensenring, Mur.; — 14) železo, na katerem se kosa kleplje, der Dengelstock; — 15) der Deckel bei der Weinpresse, Cig.; (prim. dedec); — 16) ein Haufen über einander liegender Garben, Dol.; die Mandel, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
bẹlíca, f. 1) (ime raznim živalim): weißes weibliches Schaf, C.; weiße Ziege, Erj. (Torb.); — kuna b., der Steinmarder, Glas.; — = snežna jerebica, Erj. (Ž.); — die Ringelnatter (coluber natrix), Štrek.; — der Weißfisch (leuciscus), Erj. (Z.); — 2) (ime raznim rastlinam, sadju itd.): neka vrsta pšenice, Valj. (Rad); — der männliche Hanf; — die Weißkirsche; — der Taffetapfel, C., Maribor-Erj. (Torb.); — die Weißbirn, Cig.; Tolm.-Erj. (Torb.); — die weiße Pflaume, C., BlKr.; — bela, obla smokva, C., Goriška ok. in Ip.-Erj. (Torb.); — neka oljika, Ip.-Erj. (Torb.); — neka trta, C., M.; — Črnina se barva, Belica rumeni, Npes.-K.; — 3) das Ei, M., C., ogr.-Valj. (Rad); — 4) der Lutter bei der Erzeugung des Wacholderbrantweins, M., C.; — 5) = svinčena bel, Jan., C., DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
cíklus cíklusa; in cíkel samostalnik moškega spola [cíklus] 1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični ciklus, gorivni ciklus, kombinirani ciklus, Krebsov ciklus, lunin ciklus, Lunin ciklus, menstruacijski ciklus, menstrualni ciklus, mesečni ciklus, mešani ciklus, ogljikov ciklus, pojatveni ciklus, sončni ciklus, spolni ciklus ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklus in lat. cyclus iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Dramski liki na maturi 2024
Tematski sklop 2024, na podlagi katerega bomo maturanti pisali esej, se posveča svobodi in ujetosti. V njem se pojavljajo tudi liki NADDAVKAR, MIRNA ŽENA, SOBAR, DOKTOR … Ali jih moramo pisati z malo ali veliko začetnico?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Dravske elektrarne MariborPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
IZGOVOR: [dráu̯ske elektrárne máribọr], rodilnik [dráu̯skih elektrárn máribọr] in [dráu̯skih elektrárən máribọr]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dravskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [dráu̯ski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
DresV Muzeju športa sestavljamo besedišče predmetov in imamo zagato pri pojmu dres . Prosimo vas za mnenje, ali razlaga o dresu kot športnem oblačilu pomeni npr. pri nogometu ali košarki in atletiki oba kosa oblačila, torej majico in hlače, ali le zgornji del, kjer je napisano ime, številka, oznaka/grb kluba ali reprezentance. Pri hokeju na ledu je npr. dres le majica, ki jo obleče hokejist čez opremo, pri drugih športih pa v sodobni praksi lahko pomeni obe oblačili, majico in hlače, medtem ko je bil v preteklosti dres le zgornji del.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Forma vivaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
razstava, zbirka umetniških del na prostem
IZGOVOR: [fórma víva], rodilnik [fórme víve]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
GlazerjevPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [glázerjeu̯], ženski spol [glázerjeva], srednji spol [glázerjevo]
ZVEZE: Glazerjeva nagrada
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
glédanje Frazemi s sestavino glédanje:
glédanje [kómu] pod pŕste,
glédanje [kómu] skozi pŕste,
glédanje [kómu] v lônec,
glédanje skózi róžnata očála
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
gongovskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [gôngou̯ski] tudi [góngou̯ski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
hPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: simbol
IZGOVOR: [hə̀], rodilnik [hə̀] tudi [há], rodilnik [há]
ZVEZE: kg/h, km/h
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
hŕbet Frazemi s sestavino hŕbet:
bíti bógu za hŕbtom,
bógu za hŕbtom,
dobíti jíh po hŕbtu,
dobívati jíh po hŕbtu,
kot nòž v hŕbet [kómu/čému],
kríti kómu hŕbet,
ležáti bógu za hŕbtom,
lônec na hŕbtu nosíti,
nòž v hŕbet [kómu/čému],
obráčati kómu/čému hŕbet,
obrníti kómu/čému hŕbet,
pokazáti kómu hŕbet,
zabôsti kómu nòž v hŕbet,
zaríniti kómu nòž v hŕbet,
zasadíti kómu nòž v hŕbet,
živéti bógu za hŕbtom,
žóga je bilà za hŕbtom kóga,
žóga je končála za hŕbtom kóga,
žóga se je znašlà za hŕbtom kóga
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Industrija srečanjZa dejavnost, ki povezuje tako kongresni turizem kot organizacijo prireditev in sejmov, se uporablja poimenovanje industrija srečanj (ang. meetings industry ). Industrija se pojavlja tudi kot sestavina poimenovanja potovalna industrija (ang. travel industry ). V SSKJ2 je industrija razložena kot 'gospodarska dejavnost, ki z uporabo strojev in v večjih količinah predeluje surovine in proizvaja', z oslabljenim pomenom pa se pojavlja tudi v zvezah hotelska , turistična industrija v pomenu 'hotelske, turistične dejavnosti' in industrija zabave 'dejavnost, ki organizira prireditve ali proizvaja zlasti filmske, glasbene, televizijske izdelke za množično zabavo'. V Longmanovem slovarju angleščine je eden od pomenov industry tudi 'businesses that produce a particular type of thing or provide a particular service', torej vključuje tudi storitve. V slovenščini (po SSKJ2) pa industrija ne pomeni dejavnosti v neproizvodnem sektorju. Menim, da bi bilo v tem primeru primernejše poimenovanje s sestavino sektor ali panoga ( sektor srečanj, sektor potovanj ). Zanima me vaše mnenje.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Izbira predloga: »v« ali »na destinaciji«Opazila sem, da se uporabljata obe zvezi v/na destinaciji. Katera je pravilna ali morda kar obe?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Izgovarjava črk e, o, v in lAli je možna izgovarjava ozkih e in o če tadva nista naglašena. Na primer, v besedi zakon (naglašeno a), se mi zdi, ni ozkega o. Ampak, v rodilniku, torej, besedi zakona (naglašeno o), o je ozko.
Zanima me tudi, se reče pevca ali peuca (gre za rodilnik besede pevec), kopalnica ali kopaunica.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Izpust vezaja v zemljepisnem imenu
O rabi nestičnega vezaja v stvarnem imenu Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož smo že govorili. Zanima pa me, če je v takšnih primerih (npr. v publicističnih besedilih) mogoče vezaj izpustiti - v »uradnem nazivu« tega imena vezaja namreč ni. Menim, da ne, saj gre za priredni sestavini, ki se razlikujeta npr. od Ljubljana center, Maribor Pobrežje. Hvala za odgovor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Izvor besede »steg«Skavti besedo steg uporabljamo vsak dan, nismo si pa enotni glede izvora te besede. Precej verjetno se nam zdi, da je prišla iz srbščine (ali hrvaščine), ampak zanimalo bi nas še, kdaj se je začela uporabljati v slovenščini, ali je mogoče prišla k nam s pojavom skavtstva in se že od začetka uporablja le v pomenu 'skavtski rod'?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Izvor krajevnega imena »Mota«
Zanima me izvor krajevnega imena Mota.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Izvor priimkov »Kohek« in »Soršak«
Zanima me izvor priimkov Kohek in Soršak.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Janček JežekPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, živalsko ime
IZGOVOR: [jánčək jéžək], rodilnik [jánčka jéška]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Je galerija »umetniška« ali »umetnostna«?Kaj je bolj pravilno, umetniška ali umetnostna galerija? Glede na SSKJ je pravilno oboje, tudi Gigafida najde obe zvezi – sicer je več zadetkov za umetnostno galerijo, a je to mogoče pripisati virom, ki se nanašajo na Umetnostno galerijo Maribor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Kako pišemo besedo »Matica« v imenu »Planinsko društvo Ljubljana matica«?
Zanima me, kako se pravilno piše Planinsko društvo Maribor Matica ali Planinsko društvo Maribor matica (enako Celje Matica, Ljubljana Matica ali Celje matica, Ljubljana matica).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Kako sklanjamo ime »Elektro Primorska, d. d.«?
Zanima me, kako sklanjamo Elektro Ljubljana, Elektro Primorska, d. d.?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Kako zapisati napis pod sliko?
Zanima me, kako se pravilno »poimenuje« sliko?
Npr.: na spletno stran dodam neko sliko, pod katero želim navesti avtorja fotografije ter kratek opis fotografije.
Kako se to pravilno navede?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
kápa, f. 1) die Kappe, die Mütze; škofova kapa, die Infel; kosmata kapa, rauhe Mütze; kosmata kapa! = Sapperment! izpod kape gledati, einen unaufrichtigen Blick haben, Z.; ima ga pod kapo, er hat einen Rausch, Z., Kr., jvzhŠt.; — 2) der Glockenmantel, Cig.; — 3) der Radachsenbeschlag, der Achsenschuh, Z.; — 4) das Besetzleder an den Stiefeln, die Kappe, Kr.; — 5) der Nagelkopf, C.; — 6) farska kapa, neko jabolko, Maribor-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Katero različico imena uporabiti: »København«, »Köbenhavn« ali »Kopenhagen«?Večkrat slišimo in beremo ime danskega glavnega mesta Kopenhagen. Ali ni København?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
kóder2 veznik [kódər] 1. izraža širši, nezamejen prostor, po katerem se kaj premika, pomika1.1. izraža širši, nezamejen prostor, na katerem se kaj dogaja ali kaj je
2. v zvezi od koder izraža izhodiščni prostor, iz katerega kdo ali kaj prihaja ali izhaja, izvira2.1. navadno v zvezi od koder uvaja stavek, ki kot prilastek določa predhodno besedo z opredelitvijo izhodiščnega prostora, iz katerega kdo ali kaj prihaja ali izhaja
3. navadno v zvezi od koder uvaja stavek, ki dodatno opisuje predhodno besedo z izpostavitvijo prostora, iz katerega kdo ali kaj prihaja ali izhaja
ETIMOLOGIJA: ↑kod
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
kováčnica, f. 1) die Schmiede; — 2) neko jabolko, Mur., Maribor-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
kóža Frazemi s sestavino kóža:
báti se za svôjo kóžo,
bíti krváv pod kóžo,
bíti v dôbri kóži,
bíti v kóži kóga,
bíti v slábi kóži,
dobíti kúrjo kóžo,
dôbro se počútiti v svôji kóži,
doživéti kàj na lástni kóži,
dragó prodáti svôjo kóžo,
dréti se, kot bi dajáli kóga iz kóže,
držáti se [kóga/čésa] kot klòp [kóže],
iméti debélo kóžo,
iméti kóžo debélo kot slòn,
iméti kúrjo kóžo,
iméti slônjo kóžo,
iméti slônovo kóžo,
iméti tŕdo kóžo,
izkúsiti kàj na lástni kóži,
kómu je kàj písano na kóžo,
kričati, kot bi dajáli kóga iz kóže,
kúrja kóža,
móker do kóže,
na lástni kóži,
ne bíti v dôbri kóži,
ne môči iz kóže kóga,
ne môči iz [svôje] kóže,
ne počútiti se dôbro v svôji kóži,
ne počútiti se nàjbólje v svôji kóži,
nosíti svôjo kóžo napródaj,
občútiti kàj na lástni kóži,
odnêsti célo kóžo,
odnêsti zdrávo kóžo,
oskúbsti kóga do kóže,
preizkúsiti kàj na lástni kóži,
premóčen do kóže,
premočíti do kóže,
prepričati se na lástni kóži,
reševáti svôjo kóžo,
rešiti svôjo kóžo,
s kóžo in kostmí,
sáma kóst in kóža je kóga,
skočíti iz kóže,
slabó se počútiti v svôji kóži,
trésti se za svôjo kóžo,
vólk v óvčji kóži,
vpíti, kot bi dajáli kóga iz kóže,
zlésti pod kóžo [kómu]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
kràjkrájasamostalnik moškega spoladel prostora, površine, ki v primeru naseljenosti tvori zaključeno celoto
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: - kraj v/na/ob/pri
- , kraj za
- , kraj z/s
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
krívəlj, -vlja, m. 1) die zweizackige Spitzhaue, zweizackiger Krampen, Maribor, Šaleška dol.-C., Z.; — 2) seitwärts getretener Schuh, C.; — menda nam. krevelj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Letališče Edvarda Rusjana MariborPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [letalíšče édvarda rúsjana máribọr], rodilnik [letalíšča édvarda rúsjana máribọr]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
lèv Frazemi s sestavino lèv:
boríti se kot lèv,
braníti se kàkor lèv,
hráber kàkor lèv,
hráber kot lèv,
pogúmen kot lèv
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Ločila v imenih mestnih župnijV besedilih opažam, da se za poimenovanje župnij (kadar je neko mesto razdeljeno na več župnij) pojavljajo različni zapisi: Župnija Velenje Sv. Martin, Župnija Velenje – Sv. Martin ali Župnija Velenje – sv. Martin. Kateri zapis je pravilen – brez ločila, s pomišljajem, z veliko/malo začetnico dodane sestavine?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Ločilo pri kratici RKS, OZKako zapišemo kratico za Rdeči križ Slovenije, Območno združenje Gornja Radgona: RKS OZ Gornja Radgona,
RKS, OZ Gornja Radgona,
RKS – OZ Gornja Radgona
ali kako drugače?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
magistrála -e ž (ȃ) glavna (prometna) pot: mesto leži ob mednarodni magistrali;
naselja ob magistrali Ljubljana–Maribor / cestna, rečna, železniška magistrala; jadranska, sibirska magistrala / prometna magistrala // publ. glavna (prometna) ulica: preureditvena dela na ljubljanski magistrali med Trgom republike in pošto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Màrburg -a m Maribor: podlo'si obtüj, Marburg, Radgono KOJ 1848, 67
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
MariborPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [máribọr], rodilnik [máribọra]
BESEDOTVORJE: Mariborčan, Mariborčanka, Mariborčanov, Mariborčankin, mariborski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Máribor -a m, zem. i. (ȃ) v ~umáriborski -a -o (ȃ)Máriborčan -a m, preb. i. (ȃ)Máriborčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
máriborčan tudi maribórčan -a m (ȃ; ọ̑) pog. vlak, ki vozi v Maribor: mariborčan stoji na tretjem tiru
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
máriborski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Maribor: mariborske visoke šole;
industrija mariborskega območja / mariborski slalom na Pohorju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
máriborščina -e ž (ȃ) za Maribor značilna govorica: govori pristno mariborščino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
MBPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: simbol
IZGOVOR: [mə̀bə̀], rodilnik [mə̀bə̀] in [èmbé], rodilnik [èmbé]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
MB1 -- [məbə̀] m, simb. (ə̏) Maribor
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Mb.Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
mejník -a m (í) 1. kar označuje črto, ki ločuje, razmejuje zemljišča, države, navadno kamen: postaviti, premakniti mejnik / to drevo je mejnik med travnikoma / O, kaj bo z vami, vi mejniki štirje, Celovec, Maribor, Gorica, Trst? (O. Župančič) // obcestni kamen: sesti na mejnik ob cesti 2. navadno s prilastkom kar časovno ločuje, razmejuje kaj: ta dogodek je zgodovinski mejnik;
rojstvo otroka je bilo pomemben mejnik v njenem življenju 3. knjiž. določena najvišja ali najnižja stopnja, velikost česa; meja: z vajami in vztrajnostjo je presegel mejnike svoje sposobnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Meljski HribPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [mélʼski hríp], rodilnik [mélʼskega hríba]
BESEDOTVORJE: Meljskohribčan, Meljskohribčanka, Meljskohribčanov, Meljskohribčankin, meljskohribski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
mestoPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [mésto], rodilnik [mésta]
ZVEZE: evropsko mesto športa, mesto literature, cesarsko mesto, večno mesto
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Naglasno mesto samostalnika »ploščina«Spoštovani, za študijske potrebe sem brskala po portalu Fran in pri iztočnici ploščina v SSKJ2 opazila variantnost naglasa (plôščina/ploščína), medtem ko je ta ista iztočnica v Pravopisu zapisana s samo eno varianto naglasa: ploščína. Zanima me, zakaj je temu tako.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
nós Frazemi s sestavino nós:
bíti šè móker pod nósom,
dáti kómu po nósu,
dobíti jíh po nósu,
iméti [dóber] nós [za kàj],
iméti nós kot krompír,
íti za nósom,
na vrát na nós,
ne vídeti dljé od svôjega nósa,
nós cvetè kómu,
nós se je podáljšal kómu,
nós se je povésil kómu,
odíti z dólgim nósom,
ostáti z dólgim nósom,
pod nósom se obrísati za kàj,
pomolíti nós [kám, od kód],
potegníti kóga za nós,
tenák nós iméti,
v nós gré kàj kómu,
vídeti dálje od svôjega nósa,
vídeti dljé od svôjega nósa,
víhati [svój] nós [nad kom/čím],
[visôko] dvígati nós,
[visôko] dvígniti nós,
[visôko] dvigováti nós,
vléčenje za nós,
vléči kóga za nós,
vodíti kóga za nós,
vtakníti [svój] nós v kàj,
vtíkati [svój] nós v kàj,
z dólgim nósom,
zalopútniti kómu vráta pred nósom,
zapréti kómu vráta pred nósom
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
óbčina -e ž (ọ̑) 1. temeljna enota lokalne samouprave: združiti občine;
gospodarsko razvita občina;
organi občine;
prebivalci občine;
statut občine / pomembnejši kraji v občini na ozemlju občine / občina Grosuplje, Ljubljana, Maribor // organi občine: občina je naročila zazidalni načrt; odnos občine do zasebnega sektorja / delati na občini // poslopje, stavba, v kateri ima taka enota sedež: iti na občino; zbrati se pred občino // do 1965 osnovna upravna enota okraja: občine in okraji 2. v zvezi katastrska občina enota, ki obsega vsa zemljišča svojega območja: del posestva ima v drugi katastrski občini
● pasti občini v breme živeti na stroške občine; zastar. list si je pridobil majhno občino malo naročnikov, bralcev; star. sprejeti koga v svojo občino skupnost, družbo
♦ pravn. davčna občina v stari Avstriji enota, ki šteje najmanj 285 ha obdavčenih zemljišč; domovinska občina do 1945 občina, v katero je kdo pristojen po rojstvu ali po državni službi; zgod. glavna občina od 1814 do 1850 upravna enota, ki usklajuje delo podobčin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
papír-jasamostalnik moškega spolaizdelek iz lesnih vlaken za pisanje, tiskanje, zavijanje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: - papir za
- , papir v
- , papir z/s
- , papir o
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
PekrePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [pékre], rodilnik [pékər]
BESEDOTVORJE: Pekrčan, Pekrčanka, Pekrčanov, Pekrčankin, pekrski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Pisanje zvez z »bio«
Kako pisati zloženke tipa bio-, mikro-, kadar je drugi del (stalna) besedna zveza, ki označuje pojem, npr. bio laneno olje – mikrogospodarska družba.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
pobẹ̀g, -bẹ́ga, m. die Flucht, Cig., Jan., DZ., Danj.-Valj. (Rad); p. iz vojske, die Feldflucht, Cig.; na pobegu biti, auf der Flucht (Wanderung) sein, Maribor-Kres; — die Desertion, DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Podravska statistična regijaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
IZGOVOR: [podráu̯ska statístična régija], rodilnik [podráu̯ske statístične régije]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Poimenovanja pripadnikov: če je ime pripadnika enako imenu skupine ...
Pripadniki organizacij ... so v pravopisu pisani z malo začetnico, kajne?
Če pa je moj otrok v skupini Ježki, je pravilno, da napišem: ježki so šli na sprehod? Ali je pravilno Ježki (bi se mi zdelo veliko bolj logično)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Poimenovanje krajev v SV Sloveniji s končnico -ciAli je mogoče racionalno razložiti, zakaj se tako veliko število krajev v Prekmurju in Prlekiji končuje na ci?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
pomišljajPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [pomišljáj], rodilnik [pomišljája]
ZVEZE: predložni pomišljaj, dvodelni pomišljaj, dolgi pomišljaj, alinejni pomišljaj
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Pomišljaj ali vezaj?Prosim za pomoč, in sicer kako pišemo Gimnazija Celje - Center? Presledek vsekakor, ampak ali je pomišljaj ali vezaj? Pomišljaj (nestični) pišemo, kadar so določene besede v nekem razmerju, lahko nadomeščajo vejico, oklepaj itd. Vezaj (nestičen) pa se uporablja še zlasti pri dvojnih imenih (Šmarje - Sap, Zofka Kveder - Kajuh). Torej bi se moralo pisati z nestičnim vezajem, ker gre za dvojno ime. Ampak v večini primerov se piše s pomišljajem in ne najdem razlage za to. Ai gre za dvojno ime, kjer se Celje razlaga s Centrom in sta v nekem nasprotju?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
potovánje -a s (ȃ) glagolnik od potovati: naporno, prijetno, udobno potovanje;
potovanje iz Ljubljane v Maribor;
potovanje okoli sveta, v tujino, po Evropi;
potovanje z ladjo;
smer potovanja / poročno, službeno, študijsko potovanje; vodja potovanja / iti, odpraviti se na potovanje / potovanje črk na svetlobni reklami
● vznes. končal je svoje zemeljsko potovanje umrl je
♦ tur. krožno potovanje pri katerem se na izhodišče ne vrača po isti poti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
požár Frazemi s sestavino požár:
gasíti požár,
gašênje požára,
pogasíti požár,
razšíriti se kot požár,
šíriti se kot požár
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Pravilen zapis predlogov pri zemljepisnih imenih
Spoštovani,
živim v kraju Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Tudi občina, ki obsega več krajev oziroma zaselkov, se imenuje tako. Opažam pa, da imamo težavo s pravilno rabo predlogov, ko gre za vprašanje kam, od kod, kje itd. se kaj dogaja. Namreč naletimo lahko na rabo pri Sv. Trojici se spet dogaja ali v Sv. Trojici se spet dogaja. Načeloma bi glede na to, da gre za poimenovanje kraja po svetnikih, bil predlog pri ustrezen, vendar kot kaže, se izgublja ali pa ga raba predloga v izpodriva. Vsekakor je raba omenjenega nejasna in (ali) napačna. Rada bi odgovor, s katerim bomo pravilno pojasnili in utemeljili rabo predlogov in tako vsaj na krajevni ravni ne bi delali napak.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
prijázen-zna -opridevnikprijateljski
- kdo/kaj biti prijazen do koga/česa
- , kdo/kaj biti prijazen s kom/čim
prijeten, dostopen
- kaj biti prijazen do koga
- , kaj biti prijazen za koga/kaj
ugoden, neškodljiv
- kdo/kaj biti prijazen do koga/česa
- , kaj biti prijazen s kom/čim
- , kaj biti prijazen za koga/kaj
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
próga -e ž (ọ́) 1. ozko, podolgovato mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina: delati proge;
navpične, poševne proge;
svetle, temne proge;
blago z belimi in rdečimi progami;
ptič s progama na krilih / od udarcev je imel po rokah črne proge // navadno s prilastkom kar je takemu mestu podobno: proga gozda, reke / modre proge dima 2. načrtno speljana pot s tirnicami za promet s tirničnimi vozili: graditi, modernizirati, popravljati progo;
prečkati progo;
iti čez progo;
stati ob progi;
voziti se po progi;
proga Ljubljana–Zagreb;
nagib, vzpon proge / dela na progi pri gradnji ali vzdrževanju proge / dvotirna, enotirna proga; mladinska proga ki jo gradijo, zgradijo mladinci / tramvajska, železniška proga 3. navadno s prilastkom redna prometna povezava med določenimi kraji: odpreti novo progo;
število avtobusov na progi Ljubljana–Maribor so zmanjšali / avtobusna, ladijska, letalska proga; mednarodne proge; občasna, redna, stalna proga 4. šport. pot, določena, urejena za športno tekmovanje: proga je blatna;
označiti, pripraviti progo;
težka proga;
šport. žarg. hitra proga / dirkalna, plavalna, smučarska, tekaška proga; proga za bob / tekmovalna proga // za enega tekmovalca določen pas take poti: plavati, teči na prvi, zunanji progi; atletska steza s sedmimi progami // razdalja od starta do cilja: preplavati, prevoziti progo v rekordnem času; proga za kolesarje je dolga sto kilometrov; tek na dolge, na kratke proge na razdaljo, večjo od 1.500 m, na razdaljo do 400 m5. metal., navadno s prilastkom skupina strojev za valjanje pločevine, profilov, vlečenje žice: valjalna proga / žična proga
♦ anat. živčna proga skupek živčnih vlaken v osrednjem živčevju; med. nosečnostne proge modrikaste in bele proge na trebuhu, dojkah in stegnih noseče ženske; mont. proga ozek, dolg prostor v rudniku, navadno s tirnicami, po katerem se prevaža izkopana ruda; odkopna proga v kateri se začne odkopavanje; žel. normalnotirna, ozkotirna proga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
PTT2 in ptt -- ž [pẹtẹté tudi pətətə̀] (ẹ̑; ə̏) krat. pošta, telegraf, telefon: razvoj naše PTT / biti v službi pri PTT / PTT Maribor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
račún Frazemi s sestavino račún:
bogatéti na túj račún,
délati račún brez krčmárja,
íti za račún brez krčmárja,
naredíti račún brez krčmárja,
na túj račún,
porávnati stáre račúne [s kóm],
porávnavati stáre račúne[s kóm],
prekrížati kómu račúne,
príti na svój račún,
račún brez krčmárja,
smejáti se na túj račún,
šáliti se na túj račún,
živéti na túj račún,
življênje na túj račún
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
rádio -a m (ā) 1. naprava za oddajanje in sprejemanje električnih impulzov, signalov po radijskih valovih: opremiti balon, raketo z radiem / usmerjati izstrelek po radiu, z radiem 2. radijski oddajnik, radijska postaja: biti po radiu povezan s pilotom / v mestu deluje ilegalni radio / radio predvaja zabavno glasbo; poiskati radio Maribor valovno dolžino radijskega oddajnika3. radijski sprejemnik: izključiti, pog. ugasniti, zapreti radio / v sobi igra radio / naročnina za radio / prenosni, tranzistorski radio
♦ elektr. radio na baterije 4. ed. sredstvo za javnosti namenjeno oddajanje zvočnih sporočil po radijskih valovih: radio, televizija in tisk so poročali o dogodku / prirediti igro za radio; nastopati na radiu, v radiu; govoriti po radiu // dejavnost, vezana na tako sredstvo: ministrstvo je zagotovilo denar za radio 5. ustanova, ki se ukvarja s tako dejavnostjo: v mestu deluje radio in več gledališč;
direktor, novinarji radia / delati na radiu / radio Ljubljana / trg pred radiem poslopjem te ustanove
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Razlike v slovarjih: »Kitajski zid« in »kitajski zid«Kako naj bi pisali Kitajski in Berlinski zid. Do pred kratkim sem mislila, da z veliko začetnico, a so me gesla v slovarju in pravopisu zmedla.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
relácija -e ž (á) 1. odnos, zveza: ugotavljati relacije med stvarmi;
ti pojavi so v časovni, vzročni relaciji / relacije med ljudmi so se spremenile 2. razdalja: za krajšo relacijo je cena prevoza sorazmerno višja / polagati plinovod na relaciji Maribor–Nova Gorica / na vmesnih postajah te relacije nekateri avtobusi ne ustavljajo proge, linije
● publ. ocenjevati delo na daljše časovne relacije na daljša razdobja; publ. odnosi na relaciji Vzhod–Zahod med Vzhodom in Zahodom
♦ mat. odnos med elementi množice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
rís Frazemi s sestavino rís:
bêsen kot rís,
glédati kàkor rís,
glédati kot rís,
jézen kot rís,
poglédati kàkor rís
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
rokáv Frazemi s sestavino rokáv:
ás v rokávu,
iméti ása v rokávu,
kot iz rokáva strésati kàj,
krêpko [si] zavíhati rokáve,
poštêno [si] zavíhati rokáve,
potégniti iz rokáva [šè] zádnji adút,
strésati kàj [kot] iz rokáva,
zasúkati [si] rokáve,
zavíhati [si] rokáve
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Sklanjanje kratice »UKC«Zanima me, ali se kratica UKC (Univerzitetni klinični center) v spodnjem primeru sklanja ali ne?
V UKC(-ju) Ljubljana so zaradi gripe omejeni obiski.
Če malce pobrskam po spletu, je kratica večinoma brez končnice. Ali je to pravilno ali bi se morala kratica (tako kot večina ostalih) sklanjati s končnico?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
skózi2 predl. s tožilnikom za izražanje premikanja ali usmerjenosti z ene strani na drugo glede na širino, globino ali omejeno, zoženo površino SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024
Slovenska oblika besede »wellness« je »velnes«Kako pravilno sloveniti besedo wellness?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
SNGPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: kratica
Slovensko narodno gledališče
IZGOVOR: [èsengé], rodilnik [èsengêja] tudi [èsengé] in [sə̀nəgə̀], rodilnik [sə̀nəgə̀ja] tudi [sə̀nəgə̀]
BESEDOTVORJE: SNG-jev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Spol samostalnika »karitas«
Imam vprašanje glede imena organizacije Slovenska karitas: Karitas.
Glede na njihov zapis (npr. na spletni strani) in rabo prevladuje ženska spolska oblika, pravopis pa določa m. spol. To je prva težava. Druga težava je pri zapisih: Škofijska karitas Koper ali Škofijska Karitas Koper ali škofijska Karitas Koper. Kako je z velikimi začetnicami, kako jih upravičiti?
Na isti ravni tudi težava z zapisom župnijska Karitas Trbovlje/Župnijska Karitas Trbovlje/Župnijska karitas Trbovlje. V teh primerih sem uporabljala ž. spol, saj je tako v rabi.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Stičnost številke in simbola: izražanje dimenzij
Pogosto se soočamo z dimenzijami produktov. Kakšna navedba je slovnično pravilna oz. sprejemljiva?
Npr.:
- 5x5 cm
- 5 x 5 cm
- 5cmx5cm
- 5 cm x 5 cm
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ŠKM ŠKM-ja tudi ŠKM -- [šəkəmə̀] m, prva oblika s -em (ə̏; ə̏) Študijska knjižnica Maribor
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
TÁM TÁM-a in Tám -a m, stvar. i. (ȃ; ȃ) Tovarna avtomobilov MariborTámov -a -o (ȃ) ~i delavci
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
támovec -vca m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
têžektežák têžka -opridevniknelahek, debel
- kdo/kaj biti težek koliko
neprijeten, bremenilen, naporen
- kdo/kaj biti težek koliko
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: - težji od
- , težek/težji za
- , najtežji med
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
tír Frazemi s sestavino tír:
bíti na slépem tíru,
bíti na stránskem tíru,
bíti odrínjen na stránski tír,
dáti kóga/kàj na stránski tír,
obtičáti na slépem tíru,
odríniti kóga/kàj na stránski tír,
ostáti na slépem tíru,
postáviti kóga/kàj na stránski tír,
postávljati kóga/kàj na stránski tír,
potísniti kóga/kàj na stránski tír,
správiti kóga s tíra,
správljati kóga s tíra,
zaíti na slépi tír,
zapeljáti na slépi tír,
znájti se na slépem tíru
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
tóčka Frazemi s sestavino tóčka:
bíti na mŕtvi tóčki,
bíti svêtla tóčka,
edína svêtla tóčka,
iskáti šíbke tóčke,
mŕtva tóčka,
obstáti na mŕtvi tóčki,
obtičáti na mŕtvi tóčki,
odkríti šíbke tóčke [kóga/čésa],
odpráviti šíbke tóčke,
opozoríti na šíbke tóčke [kóga/čésa],
ostáti na mŕtvi tóčki,
poznáti šíbke tóčke kóga/čésa,
premákniti kàj z mŕtve tóčke,
premákniti se z mŕtve tóčke,
svêtla tóčka,
šíbka tóčka,
znájti se na mŕtvi tóčki
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Vejica med imenom kraja in letnico
Na platnicah diplomskih nalog najdemo ali zapis Ljubljana 2010 ali Ljubljana, 2010. Kaj je pravilno (z vejico ali brez) in zakaj?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Vejica v povedih z večbesednimi nasloviPozdravljeni. Potrebujemo vašo pomoč pri razjasnitvi vprašanja glede neskladenjske rabe vejice, pojasnila v Pravopisu (349-352) pa ne najdem. Gre za primer, ko je odvisnik del enote v stavku, ni pa pomensko del povedi, na primer: Zavod za vzrejo semen, ki kalijo.
Če celotno zvezo z odvisnikom prenesem v poved, me zanima, ali bi morala za to zvezo v zadevnem stavku stati vejica, torej na primer: Sprejeli so pravilnik o Zavodu za vzrejo semen, ki kalijo in poslovnik tega zavoda.
Če bi na primer naziv zavoda označili z narekovaji - o "Zavodu za vzrejo semen, ki kalijo" in poslovniku ... -, ne bi bilo najmanjšega dvoma, da vejica ni potrebna. Po mojem mnenju vejica nima prave vloge niti v primeru zapisa brez narekovajev (tudi sicer zveze ne pišem z narekovaji), mnenja med nami glede vejice pa se krešejo. Lepo prosim še za vaše mnenje (in napotilo, kje v Pravopisu je to obdelano, če je). Hvala lepa.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
veličanstvoPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlogprotokolarni naziv za vladarja, vladarico
IZGOVOR: [veličánstvo], rodilnik [veličánstva]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Velika ali mala začetnica: društva vinogradnikov in vinske potiZavedam se, da je bilo na tej strani že na nekaj podobnih vprašanj odgovorjeno, me pa še vseeno zanima za pisanje in veliko začetnico. Uporaba društvo vinogradnikov Sevnica - Boštanj. Ali se to piše z nestičnim vezajem?
Prav tako sem zasledila tudi malo dvomljive odgovore glede Bizeljsko-Sremiška vinska cesta.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Velika ali mala začetnica (opernih, gledaliških) vlogSem v zagati, kako naj pri opernih izvajalcih pišem vloge, ki so jih igrali in niso osebno lastno ime, npr.:
Upodobil je glasnika v Aidi;
debitiral je v vlogah 1. pretorijskega vojaka in osvobojenca v baročni operi Kronanje;
donna Anna, don Giovanni.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Velika začetnica pri imenu šole in občineLepo prosim za pojasnilo, katere besede v dveh navedenih delih stavkov, se pišejo z veliko začetnico:
- JAVNI ZAVOD OSNOVNA ŠOLA BRATOV POLANČIČEV V MESTNI OBČINI MARIBOR
- JAVNI ZAVOD OSNOVNA ŠOLA BORCEV ZA SEVERNO MEJO V MESTNI OBČINI MARIBOR
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Velika začetnica v imenih klubov: »Viole«
Zanima me, kako napisati me kluba navijačev mariborske Viole.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Vezaj v zloženki »kmetijsko-gozdarski«
Zanima me, kako pravilno zapisati: Kmetijsko gozdarski zavod (npr. Maribor), podobno še Kmetijsko gozdarska zbornica (Slovenije). Ali je stični vezaj potreben?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
V katero besedno vrsto spada oblika »šestdesetih«?Zanima me, ali bi besedo šestdesetih uvrstili med samostalniške ali pridevniške besede in zakaj.
Hvala!
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
za2 predl., v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka v tožilniku zá- (ȃ) I. z rodilnikom za izražanje časa, v katerem se dejanje dogaja: za časa Marije Terezije;
domov je prišla še za dne podnevi;
že za mladosti je težko živel v mladosti;
od svoje iznajdbe ni imel za življenja prav nič II. s tožilnikom 1. za izražanje premikanja, usmerjenosti k drugi, zadnji strani česa, ne da bi nastal neposreden dotik, ali dosege takega položaja: skriti se za drevo, plot;
sonce je zašlo za goro, oblake / sesti za mizo // za izražanje položaja na notranji strani česa: zatakniti revolver za pas; osa mu je zlezla za srajco / dati pero za klobuk 2. za izražanje smeri, cilja prevoznega sredstva: ladja za Dubrovnik bo odplula zjutraj;
avtobus za Maribor je pravkar odpeljal / star. odpotoval je za Pariz v Pariz3. za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje: ni se menil za njene besede;
pes ga je zgrabil, ekspr. popadel za hlačnico;
bati se za koga;
vleči za lase;
privezati konja za ograjo;
izvedeti za novico, resnico;
glasovati za predlog;
stresla ga je za ramo;
prijeti se za rob mize;
potegniti, pog. pocukati za rokav;
držati se za roke;
zavzeti se za stvar / prizadevanje za kaj; zanimanje za koga // za izražanje predmeta, ki je cilj dejanja: igrati za denar; prositi za miloščino, podporo; bojevati se za oblast, svobodo; poskrbeti za red / prošnja za podporo 4. za izražanje funkcije, položaja: biti za botra, pričo;
izvoliti, razglasiti za predsednika;
hoteti, imeti koga za prijatelja;
določiti, postaviti za razsodnika, varuha / izreči se, šteti se za Slovenca 5. za izražanje omejevanja dejanja na predmet: nobenih težav niso imeli za denar;
za ta letni čas je razmeroma mrzlo;
zelo razvajeni so za naše pojme / zame to ni vseeno; s tem zanj še ni konec težav // za izražanje omejevanja glede na lastnost, značilnost: biti slep za barve; len za hojo, pisanje; dovzeten za kaj; biti trden za svoja leta; občutljiv za mraz, svetlobo / sprejemljivost za vse novo 6. za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka: imeti koga za bogatega, neumnega;
veljati za poštenjaka;
izdaja se za zdravnika / tako ravnanje imam, štejem za napačno; razglasiti listino za neveljavno 7. za izražanje namena: imeti konja za jahanje;
pripraviti meso za pečenje / iskati skladišče za blago; dobiti za darilo; klop ima tudi za ležišče; boj za obstanek; telica bo za pleme; krompir za seme; za večerjo speči kokoš / elipt. peso imamo za krave za krmljenje krav / svet za zdravstvo / iščemo delavca za k stroju; tak nisi za med ljudi za javnost, za v družbo; pripravljati se za na pot; knjige za na razstavo; ekspr. dobiti kaj za pod zob za hrano; zbuditi otroka za v šolo 8. za izražanje odnosa: ima jo za ljubico;
vzeti koga za moža;
najeti za pomočnico / šol. žarg. koga imate za slovenščino kdo vas poučuje slovenščino9. za izražanje obstajanja česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik: imate kaj za popravilo;
imaš kaj za žejo imaš kaj, s čimer bi se mogel odžejati;
pog. imeti kaj za nabrusiti, za obleči 10. za izražanje količine časa: dela ima za tri dni;
odpotovali so za ves teden;
najeti hišo za vse poletje / ekspr. to si bo zapomnil za vse večne čase, za vse življenje / ekspr. za čas nam je izginil izpred oči za kratek čas, za trenutek; za hip je izgubil razsodnost / to velja za danes, za dolgo, za naprej, za vselej, za zdaj; proračun za letos je večji kot lani / v osmrtnicah za vedno nas je zapustil naš ljubi mož, oče in ded / pridi za čez poletje k nam // za izražanje datumsko ali kako drugače določenega časa: obišče nas za novo leto; to vino pijejo za največje praznike / naročiti za osmo uro; zmenili smo se za zvečer / dogovoriti se za v soboto // star. za izražanje časa, po katerem se kaj zgodi; čez2: solata bo za nekaj dni zunaj; za nekaj minut bom nazaj / za četrt ure bova tam 11. za izražanje lastnosti, vrste: občutek za čas, hitrost, mero;
honorar za članek;
zaboj za drva;
prostor za kadilce;
spored za nedeljo;
kupiti lak za nohte;
ukrepi za omejevanje uvoza;
učbenik za osmi razred;
rok za prijave je potekel / to je poglavje zase posebno poglavje12. za izražanje načina, kako dejanje poteka: prodati za gotovino;
bežati, teči kakor za stavo;
nekaj je govoril sam zase po tiho / ekspr. za silo razume nemško / krstili so ga za Janeza; star. piše se za Štefana Kovača / za gotovo vedeti zagotovo; naseliti se za stalno; za trdno skleniti zatrdno / za dobro vzeti 13. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: za tiste besede ti bo žal;
nimaš se za kaj bati;
jokati, razjeziti se za vsako malenkost, ekspr. za prazen nič;
biti kaznovan za krajo;
za to me je hotela tožiti;
zaprli so ga za veleizdajo / za kazen je moral klečati 14. za izražanje mere: umakniti se za korak;
biti za ped manjši;
hiši sta oddaljeni za streljaj / ekspr. za las so ušli nesreči / do vrha je za dobro uro hoda; goriva, hrane imajo za mesec dni / poceniti za deset odstotkov; biti močen za dva; reka je narasla za dvajset centimetrov; zaostajati za pet točk / za koliko je zavarovan; imeti denar za sproti; povečati za štirikrat; ustavi vsaj za toliko, da nekaj spijemo 15. za izražanje zamenjave: bom jaz plačal za brata;
prodajati šmarnico za cviček;
zamenjati travnik za njivo;
prodati kaj za vrednostne papirje / predsednika ni bilo. Zanj je podpisal tajnik
♦ zal. za založbo Peter Novak 16. za izražanje vrednosti česa: angleščino je znal za odlično;
bankovec za sto evrov / ekspr. hiše ne proda za noben denar, za nič, za vse na svetu nikakor ne proda17. za izražanje podkrepitve trditve: za božjo voljo, pazi na svoje besede;
pog., ekspr. tega si za hudiča ni dal dopovedati nikakor;
pog. zvečer bom za primoj prišel zagotovo;
pog., ekspr. kaj, za vraga, naj vam še dam III. z orodnikom 1. za izražanje položajaa) na drugi, zadnji strani česa, ne da bi obstajal neposreden dotik: za hišo imajo lep vrt;
postaviti se, teči za kom;
otroci so stali v vrsti za materjo;
riba se je pognala za mušico;
izginiti za ovinkom;
prisluškovati za vrati / dokumenti so bili zadaj za knjigami; zadaj za vasjo je igrišče b) na notranji strani česa: za srajco je imel skrit zvezek / nositi pištolo za pasom c) ob strani ali v neposredni bližini česa: za cesto je jarek;
sedeti za mizo;
za reko raste jelševje 2. za izražanje stvari, ki povzroča, da kaj ni neposredno razvidno: za cinizmom se skriva nežnost;
za frazami je čutil obup / ekspr. kdo tiči za to spletko 3. za izražanje sledenja v času: za dnevom pride noč;
za torkom je sreda / za slavnostnim govornikom je nastopil tamburaški orkester / najhujše je že za nami; za seboj je imel dolgo pot; zapreti vrata za seboj 4. nav. ekspr. za izražanje ponavljanja sledenja: tako je šlo dan za dnem, leto za letom, uro za uro;
v boju je padel mož za možem;
pila je počasi, požirek za požirkom;
voz za vozom se je izgubljal v temi 5. za izražanje, da kdo ni prvi lastnik česa: podedovati za očetom;
nositi obleko za sestro 6. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti k predmetua) ki naj se spozna, zazna; po2:
poizvedovati, povpraševati za kom;
pogledati za vremenom kakšno je vremeb) ki je cilj čustvovanja, volje: obšla ga je želja za potovanjem / ekspr. koprni za njim c) ki je vir, izhodišče čustvovanja: žalovati za mladostjo, za sinom;
hudo mu je za materjo 7. za izražanje namena ali cilja glagolskega dejanja: berač je stikal po smeteh za hrano / težiti za popolnostjo; ekspr. gnati se za zaslužkom / stopi ven in poglej za otrokom / ekspr. lov za bogastvom, srečo 8. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: zboleti za gripo;
umreti za rakom, steklino / bolehati za mrzlico / živina je poginjala za lakoto
● ne vem, kaj za ena ženska je bila katera, kakšna; bil je pametnejši in se je za časa umaknil začasa, pravočasno; ekspr. loviti se za vsako bilko prizadevati si najti kakršnokoli možnost za rešitev; ekspr. tega ne bo naredil za nobeno ceno pod nobenim pogojem, nikakor ne; ekspr. ne boš me imel za cunjo ne boš grdo, samovoljno ravnal z menoj; hudo je za denar težko ga je zaslužiti; denarja ni (dovolj); ekspr. za glavo se je prijel, ko je izvedel resnico bil je (neprijetno) presenečen, začuden; ekspr. dala mu je samo toliko, da je bilo za ime zelo malo; pog. delal bom, dokler bom še za kaj krepek, zmožen za delo; biti za nadlego s prisotnostjo, z zahtevami povzročati, da kdo ne more opravljati svojih nalog ali da jih opravlja težje, počasneje; ekspr. tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost to ni nesreča, ampak malomarnost; ekspr. vedno se prepira za prazen nič brez vzroka; ekspr. za nohte nam gre znašli smo se v težkem položaju; ekspr. vleči, voditi koga za nos varati ga; ekspr. on je že zrel za odstrel ni več sposoben opravljati svoje funkcije; takrat je veljalo: oko za oko, zob za zob če je bila komu storjena krivica, naj se zanjo maščuje; ekspr. za pavliho ni hotel biti nikomur ni pustil, da bi se kdo norčeval iz njega; zgrabiti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; ekspr. jesti za tri zelo veliko; ekspr. spraviti koga za zapahe doseči, da ga zaprejo; moderna glasba zanj sploh ne obstaja ne prizna ji vrednosti; je ne pozna; ekspr. šlo je za življenje in smrt naroda narod je bil v nevarnosti, da bi bil popolnoma uničen; pog. imate kaj za jesti hrane, jedi (zame); pog. veliko dela je še za opraviti je treba, se mora; pog. imaš za posoditi tisoč evrov lahko posodiš; prepovedati komu enkrat za vselej dokončno, nepreklicno; slabš. ti si za v muzej tvoje ravnanje, govorjenje ne ustreza okoliščinam, času; pog. ima nekaj za bregom, plotom nekaj skriva, taji; nekaj skrivaj pripravlja, namerava storiti; ekspr. za fantom se je izgubila vsaka sled nihče ne ve, kje je; pog., ekspr. saj nisem tako za luno neumen, naiven; ekspr. vino prihaja za njim zaradi popitega vina postaja pijan; ekspr. ne boš dobil niti toliko, kolikor je za nohtom črnega prav nič; pog., ekspr. imeti jih za ušesi biti navihan, poreden, zvit; ekspr. držati jezik za zobmi ne povedati česa, molčati; ekspr. letati za ženskami prizadevati si pridobiti njihovo naklonjenost; preg. kdor za smolo prime, se osmoli; prim. začasa, zagotovo, zamlada, zatrdno ipd.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
za1 [poudarjeno zá] predl.
I. z or., nasprotnostni par je pred
1. mestovni prostorski vas ~ gozdom; trgovina ~ cerkvijo; sedeti ~ mizo; zadaj ~ omaro; poud. Kdo se skriva ~ tem? |Kdo je povzročil to?|
2. časovni v noči ~ torkom; nositi čevlje ~ sestro
3. vezljivostni povpraševati ~ ubežnikom; žalovati ~ sinom; pogledati ~ otrokom; gnati se ~ zaslužkom
4. načinovni leto ~ letom
5. vzročnostni umreti ~ rakom; zboleti ~ gripo
6. povedkovniški zdeti se ~ malo zamalo
7. ●kaj ~ en človek kakšen, kateri
II. s tož., nasprotnostni par je izza
1. smerni prostorski umik ~ gozd; sesti ~ kateder; kapljati ~ vrat
2. ciljni prostorski vlak ~ v Maribor, °vlak za Maribor; avtobus ~ na Bled, ladja ~ v Benetke
3. vezljivostni stresti soseda ~ ramo; zavzeti se ~ šolarje; zamenjati travnik ~ gozd; biti ~ pričo; izvoliti ~ predsednika; imeti ~ skopuha; vzeti ~ moža
4. vzročnostni jokati ~ vsako malenkost; knjiga ~ mlade; krompir ~ seme; boj ~ obstanek; knj. pog. imeti kaj ~ jesti kaj jesti
5. načinovni len ~ delo; premraz ~ november; delo ~ tri dni
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Začetnica podnaslovaprosim za odgovor na vprašanje, ali je velika začetnica za dvopičjem v naslovu (npr. diplomskega dela na naslovnici) upravičena ali ne. Je torej pravilno takole:
- Od angleščine do slovenščine: primeri neustreznega prevajanja
ali takole
- Od angleščine do slovenščine: Primeri neustreznega prevajanja?
Po katalogizacijskih pravilih v Cobissu so naslovi z malo, vendar je tam tudi dvopičje nestično, ker pač v tem primeru ni upoštevan Slovenski pravopis. Ima pri tem kakšno vlogo dejstvo, da je podnaslov (na naslovnici) v novi vrstici? Je pravilen tudi podnaslov z veliko začetnico v novi vrstici, ne da bi na koncu naslova v zgornji vrstici bilo ločilo (dvopičje, nestični pomišljaj ipd.)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Začetnica pri nekaterih (ne)standardiziranih zemljepisnih imenih: »Panonska kotlina«, »Karpatski bazen« ...Zanima me pravilni zapis (velika ali mala začetnica) naslednjih zemljepisnih pojmov:
- Pokrajinski imeni (Z)GORNJA ŠTAJERSKA in SREDNJA ŠTAJERSKA. Pravopis navaja le Spodnjo Štajersko.
- OSREDNJA SLOVENIJA.
- SREDOZEMSKA KOTLINA.
- PANONSKA KOTLINA ter PANONSKI in KARPATSKI BAZEN.
- OBPANONSKE POKRAJINE.
- DOLINA TRIGLAVSKIH JEZER.
Prosim tudi za utemeljitev zapisov.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Zapis imena »Big band«
Kako pravilno zapisati naslednja lastna imena: Big B/band RTV Slovenija, Totib/Big b/Band Maribor ali npr. Big b/Band Zagorje? Opažam veliko nedoslednosti, včasih je oboje z veliko začetnico, včasih je band z malo.;
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Zapis trajanja in raba simbola »h« za uroKako zapišemo »osem ur, pet minut, dve sekundi« s števkami, simbolom pa ločiloma: 8h5'2" ali 8h05'02" (najbrž brez presledkov In najverjetneje ne 08h05'02")?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
zelę́nka, f. 1) die Mandelkrähe (coracias garrula), Cig.; — 2) neka ribica v Savi, Zidani Most-Erj. (Torb.); — 3) neko jabolko, Ponikve, Maribor-Erj. (Torb.); — neka hruška, C.; — drobna, okrogla, zelenkasta in sladka smokva, Solkan-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
zvéza -e ž (ẹ̑) 1. pojav ali stanje, ko je kaj povezano s čim: mladi rastlini ni več potrebna zveza s staro trto;
prizidek je brez zveze s tlemi;
rahla, trdna zveza;
zveza med kostema / trgati zveze s preteklostjo; naravna zveza med starši in otroki 2. kar omogoča, da se kam pride: voda je pretrgala vse zveze z mestom;
most je edina zveza med vasema // možnost priti kam s kakim javnim prevoznim sredstvom: iz kraja je vsak dan več zvez z mestom; imeti dobre zveze za v mesto; na otok ni direktne, redne zveze; za Maribor ima zvezo šele zvečer / avtobusne zveze; cestna, letalska, železniška zveza / nove prometne zveze // javno prevozno sredstvo glede na možnost priti kam: najbolj zanesljiva in hitra zveza je vlak; na zvezo je moral dolgo čakati na avtobus, vlak za nadaljevanje poti// dejstvo, da se prihod enega prevoznega sredstva ujema z odhodom drugega: avtobus ima zvezo z vlakom 3. kar omogoča prenos informacij iz enega kraja v drugega, od enega človeka k drugemu: zveza deluje;
sovražnik je uničil zveze / brezžična, radijska, telefonska zveza; direktna, medkrajevna zveza; podvodna, satelitska zveza // stanje, ko je mogoč tak prenos: zveza nastane, se pretrga; dobiti, imeti, vzpostaviti zvezo 4. skupnost organizacij ali posameznikov z enako dejavnostjo in skupnimi interesi: zveza ima več organizacijskih enot;
pristopiti k zvezi;
častni član zveze;
dejavnost zveze / kmetje so ustanavljali kmečke zveze; mednarodna športna zveza; zveza telovadnih društev / Planinska zveza Slovenije; Zveza borcev // skupnost suverenih držav, ki so združene zaradi skupnih ciljev: zveza je razpadla; republike so ustanovile zvezo; pristojnosti zveze; države, združene v zvezo / zveza držav / Severnoatlantska zveza [NATO] mednarodna politična in vojaška organizacija za mirno urejanje mednarodnih vojaških sporov, skupen nastop proti oboroženim napadom in medsebojno pomoč / nekdaj Zveza sovjetskih socialističnih republik 5. kar obstaja med stvarema, stvarmi, ki imajo z določenega stališča kaj skupnega: odkriti, spoznati, ugotoviti zvezo;
to nima zveze z resničnostjo;
odgovoriti brez zveze z vprašanjem;
spraviti kaj v zvezo s čim;
potresi so v tesni zvezi z vulkani;
to ni v medsebojni zvezi;
knjiž. organska, živa zveza;
zveza med teorijo in prakso / časovna, posledična, vzročna zveza; miselna, podzavestna, vsebinska zveza med dvema predstavama / dobiti obvestilo v zvezi z izletom / pripombe v zvezi s predavanjem; v zvezi z njegovo prošnjo se še nismo odločili 6. kar nastane kot posledica medsebojnih stikov, sodelovanja in omogoča medsebojno dogovarjanje, sodelovanje, spoznavanje: zveze med organizacijami so se utrdile;
imeti zvezo z uporniškim gibanjem;
gospodarske, kulturne, politične zveze / z njim noče imeti nobene zveze; z njo je pretrgal vsako zvezo 7. navadno s prilastkom odnos med dvema človekoma, kot ga določa prilastek: njuna zveza je samo prijateljska;
med njima je prisrčna zveza;
njuna zveza ni zakonita;
homoseksualna, ljubezenska zveza;
krvna, sorodstvena zveza;
življenjska zveza med moškim in žensko // pravn., v zvezi zakonska zveza z zakonom urejena življenjska zveza moškega in ženske: zakonska zveza je trajala deset let; razveljaviti zakonsko zvezo / skleniti zakonsko zvezo poročiti se8. nav. mn., ekspr. odnos, poznanstvo, ki ga ima kdo s kom in navadno omogoča kake koristi: imeti, iskati zveze;
ljudje z dobrimi, vplivnimi zvezami / brez zvez ne boš uspel; dobiti službo po zvezah / zveze in poznanstva 9. človek, ki ima v kaki organizaciji zaupno povezovalno, obveščevalno nalogo: tako je naročila, želela njegova zveza;
po skrivni zvezi je poslal sporočilo;
ta tovariš je bil njena kurirska, partijska zveza 10. teh. kar nastane s spojitvijo, povezavo dveh ali več delov med seboj: zveza, ki se da razstaviti;
gibljive in toge zveze strojnih delov / kovičena, lepljena, zagozdna zveza; lesna zveza 11. mn., voj. rod vojske, ki organizira in vzdržuje telekomunikacijske zveze med enotami: inženirstvo in zveze / oficir za zveze
● ekspr. govoriti brez zveze govoriti brez logične povezave glede na notranjo vsebino ali glede na pričakovano, predvideno; ekspr. brez zveze je to ponavljati nesmiselno, nepotrebno; stopiti v zvezo s kom povezati se
♦ ekon. monopolna zveza združenje podjetij, ki ima namen odpraviti medsebojno konkurenco; elektr. izenačevalna zveza za izenačevanje potenciala; filoz. povratna zveza učinkovanje rezultata določenega procesa na vzrok procesa; geom. zveza med stranicami in koti; jezikosl. besedna zveza zveza dveh ali več besed; predložna, prislovna zveza; samostalniška zveza besedna zveza s samostalnikom kot jedrom; stalna zveza besedna zveza s samostojnim pomenom; zveza glavnih stavkov; polit. vojaška zveza dogovor med državami zlasti glede vojaškega sodelovanja; pravn. kavzalna zveza med pravnim dejstvom in njegovo posledico; ptt neposredna brez posredovanja vmesnih pošt ali telefonskih in telegrafskih central, posredna zveza s posredovanjem vmesnih pošt ali telefonskih in telegrafskih central; zgod. sveta zveza zveza Rusije, Prusije in Avstrije leta 1815 proti revolucionarnim gibanjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
žábarski žábarska žábarsko pridevnik [žábarski] 1. neformalno, navadno slabšalno ki je v zvezi z Ljubljančani ali Ljubljano z okolico1.1. neformalno, navadno slabšalno ki je v zvezi s športnim klubom, ekipo iz Ljubljane z okolico ali njunimi navijači
2. neformalno, navadno slabšalno ki je v zvezi s Francozi ali Francijo
ETIMOLOGIJA: ↑žabar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Življenjske veščineZanima me raba termina življenjske spretnosti in sinonima življenjske veščine . Ali se lahko oba omenjena termina enakovredno uporabljata kot ustreznika za angleški termin life skills , ki jih Svetovna zdravstvena organizacija definira kot spretnosti odločanja, reševanja življenjskih problemov, učinkovitega ravnanja, izvajanja vsakodnevnih aktivnosti, kot so upravljanje z denarjem, skrb zase, varnost in zdravje, mobilnost, druženje, potrebnih za neodvisno delovanje v skupnosti.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.