dokapitalizacíjski -a -o in dokapitalizácijski -a -o prid. (ȋ; á) ekon.
ki se nanaša na dokapitalizacijo: dokapitalizacijske delnice; dokapitalizacijska vsota; Osebno menim, da bi lahko dobro in strokovno vodstvo v pol leta našlo dokapitalizacijski denar, a očitno niso bili sposobni E dokapitalizírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

grámatóm -a (ȃ-ọ̑) kem. masa elementa v gramih, ki številčno ustreza njegovi atomski masi: dva gramatoma vodika se spajata z enim gramatomom kisika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

grámmolékula -e ž (ȃ-ẹ̑) kem. masa čiste snovi v gramih, ki številčno ustreza njeni molekulski masi; mol

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

izotóp -a (ọ̑) fiz. element v obliki, ki se po atomski masi razlikuje od drugih oblik tega elementa: uranovi izotopi / zdravljenje z radioaktivnimi izotopi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

kílomól -a (ȋ-ọ̑) kem. masa čiste snovi v kilogramih, ki številčno ustreza njeni molekulski masi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

mása -e ž (ȃ) 
  1. 1. snov, surovina, navadno mehka, za izdelke: zmleto rudo segrevajo, da nastane gobasta masa; mleti maso za karton; gnetljiva, homogena, mehka masa / mesna, papirna, steklena masa / obliti z bitumensko maso z bitumenom; izravnalna masa / z oslabljenim pomenom razvažati vročo asfaltno maso vroči asfalt
    // v zvezi umetna, plastična, sintetična masa umetno dobljena organska snov iz makromolekul: predmeti, tla iz umetne mase; predelava umetnih mas
  2. 2. knjiž., s prilastkom velika strnjena količina kake snovi ali kakih stvari: mišična, vodna masa / na obzorju se vidi temna masa mestnih hiš gmota
    // publ., z oslabljenim pomenom kopičenje zvočnih mas zvokov
    // publ. bataljon se premika v sklenjeni masi sklenjeno
  3. 3. slabš. velika, strnjena skupina ljudi; množica: demonstrirajoča masa; tuleča in ploskajoča masa
  4. 4. nav. mn., publ. ljudje, ki predstavljajo največji del družbe, zlasti nižji sloji; množica: dvignile so se zatirane mase; delavske, ljudske mase; ideja je zajela najširše mase; gibanje, razširjeno med masami / dvigniti se nad maso; psihologija mase
  5. 5. publ., s prilastkom količina: v raztopini se odvečna masa topljenca izloči; del določene mase zlata / povečati maso osebnih dohodkov vsoto, znesek za osebne dohodke
    // z rodilnikom velika količina, množina: delo je bilo obremenjeno z maso nepredelanega gradiva; velikanska masa danosti, težav, nasprotij
  6. 6. fiz. količina, ki pove, kako se telo upira pri pospeševanju: meriti maso; lunina masa; masa atoma
    ♦ 
    biol. dedna masa skupek vseh genov organizma; genotip; fiz. mirovna masa masa telesa v mirovanju; gastr. masa mešanica živil, iz katere se pripravljajo razne jedi; gozd. lesna masa količina stoječega ali posekanega lesa; sečna masa količina lesa, določena za sečnjo; jur. likvidacijska ali stečajna masa premoženje dolžnika, ki je v likvidaciji; kem. atomska masa število, ki pove, kolikokrat je masa atoma kakega elementa večja od mase vodikovega atoma; molekulska masa število, ki pove, kolikokrat je masa kake molekule večja od mase vodikovega atoma; meteor. zračna masa zrak nad večjim področjem, ki ima približno enake fizikalne lastnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

mól2 -a (ọ̑) kem. masa čiste snovi v gramih, ki številčno ustreza njeni molekulski masi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

orjákinja -e ž (á) ženska oblika od orjak: zrasla je v pravo orjakinjo
♦ 
astr. zvezda, po velikosti in masi večja od Sonca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

pritlíkavka -e ž (í) 
  1. 1. ženska oblika od pritlikavec: ob možu je prava pritlikavka / kokoš pritlikavka
  2. 2. astr. zvezda, po velikosti in masi manjša od Sonca: pritlikavke in orjakinje / bela pritlikavka majhna zvezda z zelo visoko gostoto snovi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

triáda -e ž (ȃ) 
  1. 1. knjiž. skupina treh enot, trojica: uvrščati elemente v triade; triade barv; triada rimskih božanstev
     
    filoz. dialektična triada teza, antiteza, sinteza kot osnovne stopnje razvoja; kem. triada skupina treh elementov s podobnimi kemičnimi lastnostmi in približno enakimi razlikami v atomski masi
  2. 2. geol. obdobje mezozoika, v katerem so se pojavile praproti, rastline, podobne palmam, in sesalci; trias: ostanki plazilcev iz triade

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

Število zadetkov: 10