aktívna stečájna mása -e -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

ánticiklón ánticiklóna samostalnik moškega spola [ánticiklón] STALNE ZVEZE: azorski anticiklon, sibirski anticiklon
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Antizyklone, angl. anticyclone, iz gr. antí ‛nasproti, proti’ + ciklon

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

Coriolisov merílnik gostôte -ega -a -- m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

deljênje tablét -a -- s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

dominántna vŕsta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

dvódimenzionálna elektroforéza -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

etážno pridobívanje kámna -ega -a -- s

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

grám.. prvi del podr. zlož. (ȃ) |atomski masi ustrezna količina v gramih| grámatóm, grámmolékula, grámkaloríja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

grámatóm -a m (ȃ-ọ̑)
kem. masa elementa v gramih, ki številčno ustreza njegovi atomski masi: dva gramatoma vodika se spajata z enim gramatomom kisika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

grámmolékula -e ž (ȃ-ẹ̑)
kem. masa čiste snovi v gramih, ki številčno ustreza njeni molekulski masi; mol2:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

izotóp -a m (ọ̑)
fiz. element v obliki, ki se po atomski masi razlikuje od drugih oblik tega elementa: uranovi izotopi / zdravljenje z radioaktivnimi izotopi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

kartírati kartíram nedovršni in dovršni glagol [kartírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. kartieren, iz karta
kílomól -a m (ȋ-ọ̑)
kem. masa čiste snovi v kilogramih, ki številčno ustreza njeni molekulski masi: število delcev v enem kilomolu snovi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

klín s perési -a -- -- m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

línija ravnotéžja ledeníka -e -- -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

mȃs, f. = mera: brez masi, Mur.; — iz nem. Maß.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

mása1 -e ž (ȃ)
1. snov, surovina, navadno mehka, za izdelke: zmleto rudo segrevajo, da nastane gobasta masa; mleti maso za karton; gnetljiva, homogena, mehka masa / mesna, papirna, steklena masa / obliti z bitumensko maso z bitumnom; izravnalna masa / z oslabljenim pomenom razvažati vročo asfaltno maso vroči asfalt
// v zvezi umetna, plastična, sintetična masa umetno dobljena organska snov iz makromolekul: predmeti, tla iz umetne mase; predelava umetnih mas
2. knjiž., s prilastkom velika strnjena količina kake snovi ali kakih stvari: mišična, vodna masa / na obzorju se vidi temna masa mestnih hiš gmota / publ., z oslabljenim pomenom kopičenje zvočnih mas zvokov / publ. bataljon se premika v sklenjeni masi sklenjeno
3. slabš. velika, strnjena skupina ljudi; množica: demonstrirajoča masa; tuleča in ploskajoča masa
4. nav. mn., publ. ljudje, ki predstavljajo največji del družbe, zlasti nižji sloji; množica: dvignile so se zatirane mase; delavske, ljudske mase; ideja je zajela najširše mase; gibanje, razširjeno med masami / dvigniti se nad maso; psihologija mase
5. publ., s prilastkom količina: v raztopini se odvečna masa topljenca izloči; del določene mase zlata / povečati maso osebnih dohodkov vsoto, znesek za osebne dohodke
// z rodilnikom velika količina, množina: delo je bilo obremenjeno z maso nepredelanega gradiva; velikanska masa danosti, težav, nasprotij
6. fiz. količina, ki pove, kako se telo upira pri pospeševanju: meriti maso; lunina masa; masa atoma
♦ 
biol. dedna masa skupek vseh genov organizma; genotip; fiz. mirovna masa masa telesa v mirovanju; gastr. masa mešanica živil, iz katere se pripravljajo razne jedi; gozd. lesna masa količina stoječega ali posekanega lesa; sečna masa količina lesa, določena za sečnjo; kem. atomska masa število, ki pove, kolikokrat je masa atoma kakega elementa večja od mase vodikovega atoma; molekulska masa število, ki pove, kolikokrat je masa kake molekule večja od mase vodikovega atoma; meteor. zračna masa zrak nad večjim območjem, ki ima približno enake fizikalne lastnosti; pravn. likvidacijska ali stečajna masa premoženje dolžnika, ki je v likvidaciji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

Masa, telesna masa
Ali je pri opisu predmeta, ki tehta npr. 0,5 kg, ustrezneje govoriti o njegovi teži ali masi ? Kateri izraz je ustreznejši: telesna teža ali telesna masa ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

móka móke samostalnik ženskega spola [móka] STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka
FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

mól2 -a m (ọ̑)
kem. masa čiste snovi v gramih, ki številčno ustreza njeni molekulski masi:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

mólski mólska mólsko pridevnik [mólski]
STALNE ZVEZE: molska masa, molska prostornina
ETIMOLOGIJA: mol
orjákinja -e ž (á)
nenavadno velika in močna ženska ali žival: zrasla je v pravo orjakinjo / iz morja je priklical silno orjakinjo
♦ 
astron. zvezda, po velikosti in masi večja od Sonca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

pasívna stečájna mása -e -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

perkolát -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

pilótna proizvódnja -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

poliakrílamídna gélska elektroforéza -e -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

poliakrílamídna gélska elektroforéza v prisôtnosti nátrijevega lavrílsulfáta -e -e -e -- -- -- -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

polimêrni dodátek -ega -tka m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

Presnete kalorije in telesna masa

Veliko pišem o energijskem vnosu hrane, o hujšanju in podobnem. Še nikoli nisem nikogar slišala reči, da šteje kilodžule ali da si meri telesno maso. Ustaljena raba je, da štejemo kalorije in merimo telesno težo. Ker pišem tudi za internet in morajo biti besedila taka, da jih uporabniki lahko najdejo prek iskalnikov, je seveda smiselno, da so besedila prilagojena ustaljeni rabi.

Zakaj izpostavljam to težavo? Ker imamo standarde tudi na področju meroslovja. Vsak šolar ve, da teže ne merimo v kilogramih in da človek, ko govori o svojih kilogramih, govori o svoji MASI. Kalorija je pri nas neveljavna merska enota.

Potem pa je tu še inšpektorat Urada za meroslovje, ki nam, ki se s kalorijami redno srečujemo, pogosto pošilja ljubka opozorila o tem, da se pri nas uporabljajo kilodžuli in da so kalorije prepovedane.

Kakšno je vaše mnenje o tem: kaj ima v besedilni komunikaciji prednost? Ustaljena ali standardizirana raba?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

pritlíkavka -e ž (í)
1. ženska neobičajno nizke rasti: cirkuška pritlikavka; življenje pritlikavke
// ekspr. zelo majhna ženska: ob možu je prava pritlikavka
2. ekspr. kar je majhno sploh: kokoš pritlikavka / naše banke so v primerjavi z evropskimi prave pritlikavke
3. astron. zvezda, po velikosti in masi manjša od Sonca: pritlikavke in orjakinje / bela pritlikavka majhna zvezda z zelo visoko gostoto snovi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

produkcíjska učinkovítost izrábe vôde -e -i -- -- ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

sírček sírčka samostalnik moškega spola [sírčək] ETIMOLOGIJA: sir
triáda -e ž (ȃ)
1. skupina treh enot, trojica: uvrščati elemente v triade; triade barv; triada rimskih božanstev
2. šol. okvirno določeno triletno obdobje za preverjanje poteka in učinkovitosti pouka v devetletni osnovni šoli, triletje: v novem delu šole so štiri učilnice za učence druge triade; šolanje, znanje po triadah / prva, druga, zadnja triada devetletke
3. geol. obdobje mezozoika, v katerem so se pojavile praproti, rastline, podobne palmam, in sesalci; trias: ostanki plazilcev iz triade
♦ 
filoz. dialektična triada teza, antiteza, sinteza kot osnovne stopnje razvoja; kem. triada skupina treh elementov s podobnimi kemičnimi lastnostmi in približno enakimi razlikami v atomski masi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

užítnica -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

Število zadetkov: 34