bábi -- ž, člov. (ȃ) mestn., ljubk. |stara mati, babica|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
bábica1 -e ž, člov. (á) |stara mati; pomočnica pri porodu|bábičin -a -o (á; ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
bábička -e ž, člov. (á) manjš.; ljubk. |stara mati, babica|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
bábuška -e ž, člov. (ȃ) mestn., ljubk. |stara mati, babica|; nečlov. sestaviti ~o |igračo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
blagosŕčen -čna -o; -ejši -a -e (ȓ; ȓ) vznes. ~a mati |blaga, dobra|blagosŕčnost -i ž, pojm. (ȓ) vznes. |blagost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
Bogoródica -e ž, oseb. i. (ọ̑) Kristusova matiBogoródičin -a -o (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
Brezmádežna -e ž, oseb. i. (ȃ) ver. |Kristusova mati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
česáti čéšem nedov. čêši -íte, češóč, česáje; čêsal -ála, čêsat, -án -ána; česánje; (čêsat) (á ẹ́) komu/čemu kaj ~ hčerki lase v kito; česati koga/kaj Mati ~e hčerko; ~ predivočesáti se čéšem se (á ẹ́) Deklica se že sama ~e; Ptič se ~e s kljunom |si čisti perje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
déd -a tudi dèd déda m, člov., im. mn. dédje in dédi (ẹ̑; ȅ ẹ́) ~ in stara mati; poud. naši ~je |predniki|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
Devíca1 -e ž, oseb. i. (í) ver. |Kristusova mati|Devíčin -a -o (ȋ) ver.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
dójen -jna -o (ọ́)dójni -a -o (ọ́) ~a doba; redk. ~a mati doječa matidójnost -i ž, pojm. (ọ́) vet. ~ krav
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
doklèr in dókler in dòkler nepravi podr. čas. vez. (ȅ; ọ̑; ȍ)
1. ~ je zakon v veljavi, se ga je treba držati; Tega ne bodo dovolili, ~ bodo na oblasti
2. Varuj otroka, ~ se ne vrne mati; Ni miru, ~ vse ne spi; star. Žanjejo ves dan, ~ da zaide sonce dokler ne
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
drúgi -a -o vrstil. štev. (ú; ȗ)
1. Torek je ~ dan v tednu; otrok v ~em letu starosti; Filip II. |Drugi|; priti po ~ uri |po 2. uri; po 2h; po 2.00; po 14. uri; po 14h; po 14.00|; ~a izdaja časopisa; ~a svetovna vojna
2. hotel ~e kategorije; biti ~ na turnirju; obrniti se na ~o instanco
3. poud.: On je ~ Paganini |kot pravi|; Postala ji je ~a mati |kot prava|; knj. pog. imeti blago iz ~e roke |od preprodajalca, prvega uporabnika|drúgi -ega m, člov. (ú; ȗ) ~ je večji od prvega; vsak ~ v vrsti; nečlov. roditi se 15. ~ega ‹2.› |15. februarja|drúga -e ž, rod. mn. -ih (ú; ȗ) Nikoli ni odšel pred ~o |pred 2. uro; pred 14. uro|; avt. žarg. voziti v ~i, z ~o v drugi prestavidrúgo -ega s (ú; ȗ) Imeli so dve teleti, prvo so prodali, ~ obdržali za plemev drúgo nač. prisl. zv. (ú/ȗ) ~ ~ je opravila izpit drugič
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
in2 [poudarjeno ín] prir. vez.
1. vezal. oče ~ mati; naša Anka ~ sosedov sin; mlada ~ pametna; Sedimo ~ pišemo; Truden je prišel domov ~ se kar sesedel; noč ~ dan |ves dan|; če je več naštevalnih enot, se in stavi samo pred zadnjo oče, mati ~ trije otroci; če je veznik pred vsako naštevalno enoto, je to mnogovezje ~ izvrši prisego Jefte ~ pade dekelce mlado ~ oče ~ ves narod joče; če v zvezi ni nobenega in, je to brezvezje Umrli so ji vsi po vrsti: oče, brat, mati; če in veže enaki enoti, je taka zveza poudarjena tisoči ~ tisoči |veliko tisočev|
2. protiv., z vejico pred seboj, poud. Med vami sem bil, ~ me niste spoznali |toda, vendar|
3. posled. Vabili so me, ~ sem šel z njimi |zato, pa|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
krúšen -šna -o (ú; ȗ) ~e drobtine; star. ~ kmet premožen, bogatkrúšni -a -o (ú; ȗ) ~ nož; star.: ~ oče očim; rednik, hranitelj; ~a mati mačeha; rednica, hraniteljica
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
mámica -e ž, člov. (á; ȃ) manjš.; ljubk. |mama, mati|mámičin -a -o (á; ȃ) ljubk.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
mámika -e ž, člov. (ȃ) pokr. mama, mati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
mámka -e ž, člov. (á; ȃ) ljubk. |mama, mati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
máti mátere ž -i máter -i -jo člov. (á) skrbna ~; stara ~; ~ prednica
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
Máti bôžja Mátere -e ž, oseb. i. (á ó) ver. |Kristusova mati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
mátka -e ž, člov. (ȃ) sleng. mati, mamica
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
matri.. prvi del podr. zlož. |mati| matriarhálen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
metró.. prvi del podr. zlož. (ọ̑) |mati| metrópola
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
nahvalíti in nahváliti -im dov.; drugo gl. hvaliti (í/ȋ/á á) poud. koga/kaj Mati ni mogla ~ svojega sina |izraziti dovolj pohvale|nahvalíti se in nahváliti se -im se (í/ȋ/á á) poud. Ti se ~ijo med seboj |se zelo hvalijo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
níhati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; níhanje (í; ȋ) Nihalo ~a; ~ med strankama omahovati; neobč. nihati koga Mati je nihala otroka zibala, ujčkala
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
nína velel. medm. (ȋ) otr. Mati poje otroku: ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
nóno -a, °-ta m, člov. (ọ̑) pokr. primor. stari oče, dednóna -e ž, člov. (ọ̑) pokr. primor. stara mati, babicanónov -a -o, °-tov -a -o (ọ̑) pokr. primor.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ó2 razpolož. medm. (ọ̑) ~, kako lepo; ~ glej, kdo je prišel; ~, še kako me zanima; ~, da bi bili že doma; nenaglašeno ~ máti, ~ domovína
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
obá -é -é cel. količ. zaim. -éh -éma -á/-é/-é -éh -éma (ȃ ẹ̑ ẹ̑) ~ otroka; ~e hiši; ~e koleni, žrebeti; z ~ema kolenoma, koncema, rokama; °z ~i koleni z obema kolenoma; °med ~ema vojnama |med zadnjima svetovnima vojnama|obá -éh m, člov. (ȃ ẹ̑) ~ sva kriva, ti in jazobé -éh ž, s, člov. (ẹ̑ ẹ̑) ~ sta zdravi, mati in hči
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
óma -e ž, člov. (ọ̑) mestn. stara mati, babica
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ómica -e ž, člov. (ọ̑) manjš.; mestn., ljubk. |babica, stara mati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
písan2 -a -o (í)písani -a -o (í) ~ knjižni jezik; ~e črke; star. ~a mati mačehapísanost -i ž, pojm. (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
porodníca -e ž, člov. (í) neobč. mati, roditeljicaporodníčin -a -o (ȋ) neobč.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
práti pêrem nedov. pêri -íte, -óč; prál -a, prát, prán -a; pránje; (-àt) (á é) kaj ~ perilo; neknj. pog.: ~ posodo pomivati; ~ si lase umivati si; prati koga neknj. pog. Mati ga je prala |je prala njegovo perilo|; poud. Doma ga pošteno ~ejo |oštevajo, opominjajo|práti se pêrem se (á é) To blago se dobro ~e
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
predóber -dôbra -o (ọ́ ó ó) poud.: ~a mati |zelo dobra|; Učitelj je ~ |preveč dober|; predober za koga/kaj Ta podrtija je zanj še ~a |preveč dobra|; predober z/s kom/čim Še ~i ste bili z njim |preveč dobri|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
preljúb -a -o tudi preljúb -a -ó (ȗ ú ú; ȗ; ȗ ú ọ̑; ȗ ȗ ọ̑) poud. ~a mati |zelo ljuba|preljúbi -a -o (ú; ȗ) ~ prijatelj |v nagovoru|preljúbi -ega m, člov. (ú; ȗ) poud. njen ~ |fant, mož|preljúba -e ž, člov., rod. mn. -ih (ú; ȗ) poud. |dekle, žena|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
prikazováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; prikazovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ delovanje stroja; ~ film; prikazovati koga za, kot kakšnega ~ koga za nesposobnega, kot nesposobnegaprikazováti se -újem se (á ȗ) Na nebu se ~ujejo zvezde; prikazovati se komu V sanjah se ji ~uje pokojna mati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
razdájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; razdájanje (ȃ) komu kaj ~ prijateljem svoje slike; ~ svoje bogastvorazdájati se -am se (ȃ) poud. komu/čemu Mati se ~a družini |požrtvovalno dela za družino|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
réven -vna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ človek; poud.: ~a igra |slaba|; ~a, zapuščena mati |vredna sočutja, pomilovanja|; ~o kosilo |skromno|; star. odgovoriti z ~im glasom |slabotnim, onemoglim|; reven z/s čim ~ z rudami, °na rudahrévni -ega m, člov. (ẹ́) |reven človek|révnost -i ž, pojm. (ẹ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
rodítelj -a m z -em člov. (ȋ) neobč.: izgubiti ~e, oba ~a starše, očeta in mater; otrokov ~ oče; živ. |osebek pri križanju|rodíteljica -e ž, člov. (ȋ) družbena vloga ženske ~e; neobč. mati; nečlov. krava ~rodíteljev -a -o (ȋ)rodíteljičin -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
sámohranílec -lca [u̯c] m s -em člov. (ȃȋ) oče ~sámohranílka -e [u̯k] ž, člov. (ȃȋ) mati ~sámohranílčev -a -o [u̯č] (ȃȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
Sláva2 -e ž, oseb. i. (á) vznes. |poosebljenje slovanstva|: mati ~; sinovi ~e
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
spreobrníti in spreobŕniti -em dov. spreobrnjênje; drugo gl. obrniti (í/ȋ/ŕ ŕ) koga/kaj Mati ga hoče ~; star. hoteti ~ svet spremeniti; spreobrniti koga/kaj k/h čemu ~ prebivalce h krščanski veri; spreobrniti koga/kaj v koga/kaj ~ ljudomrzneža v človekoljubaspreobrníti se in spreobŕniti se -em se (í/ȋ/ŕ ŕ) ver. v koga/kaj ~ ~ ~ kristjana; star. Vreme se bo spreobrnilo spremenilo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
zêmlja -e tudi zêmlja -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi, tož. ed. v predl. zv. tudi zémljo (é; é ẹ̑) obdelovati ~o; živeti od ~e; speljati vod pod ~o; raketa zemlja—zrak; neobč. v daljavi zagledati ~o kopno; °obiskovati tuje ~e → države; poud.: stopiti z oblakov na ~o |postati stvarnejši|; spraviti koga pod ~o, v ~o |povzročiti njegovo smrt; pokopati ga|; vznes. mati ~; snov. vrtna ~ prst
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.