afektíran afektírana afektírano pridevnik [afektíran] 1. ki pretirano kaže, izkazuje čustva in zato deluje nenaravno, izumetničeno1.1. ki kaže, izraža taka čustva in zato deluje nenaravno, izumetničeno
ETIMOLOGIJA: iz *afektirati iz ↑afekt
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
àh medmet1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj1.1. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nezadovoljstvo, nad čim negoduje, navadno očitajoče
2. izraža, da govorec želi ublažiti pomen izrečenega
3. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost3.1. izraža, da govorec občuti vznesenost
3.2. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nostalgijo
3.3. izraža, da govorec občuti hrepenenje po tem, kar je vsebina naslednjega stavka
4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
5. izraža čustveno podkrepitev izjave5.1. uporablja se za čustveno podkrepitev pritrjevanja ali zanikovanja
FRAZEOLOGIJA: biti oh in ah, oh in ah, Ah ja. ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȁh, rus. áh, češ. ach; imitativna beseda, ki posnema vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. ach, amer. angl. uh, lat. āh, ↑a - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
álma máter álme máter tudi álma máter samostalnik ženskega spola [álma máter] 1. privzdignjeno univerza
2. ekspresivno vir znanja, izkušenj
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz lat. alma mater ‛mati rednica’, prvotneje pridevek Jezusove matere Marije, prvotno pridevek nekaterih rimskih boginj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
bábica bábice samostalnik ženskega spola [bábica] 1. mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma 1.1. ekspresivno starejša ženska
1.2. ekspresivno skrbna, sočutna ženska
1.3. ekspresivno ženska, ki na kakem področju deluje dlje od drugih ali je od njih starejša
1.4. navadno v množini, ekspresivno izkušena, modra ženska, ki na določenem področju, zlasti v kulinariki, gospodinjstvu, soustvarja, sooblikuje tradicijo; SINONIMI: neformalno, primorsko, ekspresivno nona
2. ženska, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov
3. manjša morska riba brez lusk, z močnimi čeljustmi in plosko glavo; primerjaj lat. Blennioidei
FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete. ETIMOLOGIJA: ↑baba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
béži béžite; tudi bêjži medmet [béži] 1. tudi podvojeno izraža, da govorec zavrača sogovorčevo izjavo, ker se mu zdi nesprejemljiva, neumna, neverjetna1.1. izraža, da je govorec začuden nad sogovorčevo izjavo
ETIMOLOGIJA: iz velelnika glagola ↑bežati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
bíkovski bíkovska bíkovsko pridevnik [bíkou̯ski] 3. manj formalno pri katerem tečaji vrednostnih papirjev dlje časa naraščajo; SINONIMI: manj formalno bikov 3.1. manj formalno ki kaže, izraža prepričanje o takem naraščanju
STALNE ZVEZE: bikovska mati ETIMOLOGIJA: ↑bik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
čémbalo1 čémbala samostalnik moškega spola [čémbalo] 1. glasbilo s tipkami, pri katerem ob pritisku na tipko jeziček brenkne struno; SINONIMI: čembalo 1.1. igranje tega glasbila
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Cembalo) iz it. cembalo < lat. cymbalum, glej ↑cimbale - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
fùj in fúj medmet1. izraža, da se govorcu kaj gnusi1.1. tudi s ponovljeno črko u izraža, da govorcu kaj vzbuja odpor, se mu zdi vredno prezira
1.2. tudi s ponovljeno črko u izraža govorčevo mnenje, da nanosnik ne izpolnjuje pričakovanj
2. uporablja se, kadar govorec želi koga, zlasti žival ali majhnega otroka, opozoriti, naj se česa ne dotika, česa ne dela
3. kot samostalnik, manj formalno, ekspresivno kar vzbuja gnus, odpor, je vredno prezira
FRAZEOLOGIJA: Fuj fuj fuj!, Fuj in fej!, Fuj te bodi! ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pljuvanje, tako kot hrv., srb. fȕj, nem. pfui, lat. phui, fū - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
gospodováti gospodújem nedovršni glagol [gospodováti] 1. imeti, izvajati oblast
2. imeti vodilno, pomembno vlogo
3. ekspresivno biti umeščen višje od okolice ali biti kje opazno prisoten
ETIMOLOGIJA: ↑gospod
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
homoseksuálka homoseksuálke samostalnik ženskega spola [homoseksuálka] ženska, ki čuti spolno, ljubezensko privlačnost do oseb istega spola; SINONIMI: lezbijka
ETIMOLOGIJA: ↑homoseksualec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
hudôbec hudôbca samostalnik moškega spola [hudôbec] 1. ekspresivno kdor komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo; SINONIMI: ekspresivno hudoba
2. ekspresivno bitje, ki pooseblja grozljivost, zlo; SINONIMI: ekspresivno hudoba 2.1. evfemistično duhovno bitje v krščanstvu, ki pooseblja hudo, zlo; SINONIMI: evfemistično hudoba, evfemistično hudobni duh
ETIMOLOGIJA: ↑hudoba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
invalíden invalídna invalídno pridevnik [invalídən] 1. ki ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi
3. ekspresivno ki je manj sposoben, nesposoben za kaj3.1. ekspresivno ki slabše opravlja kako funkcijo, nalogo ali ne deluje; SINONIMI: ekspresivno jetičen
4. kot samostalnik v obliki invalidni, invalidna kdor ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi; SINONIMI: invalid
ETIMOLOGIJA: ↑invalid
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ítak in ìtak členek1. neformalno izraža, poudarja samoumevnost povedanega1.1. neformalno, navadno v zvezi z že izraža, poudarja dejansko stanje, samoumevnost, nespremenljivost povedanega ne glede na morebitno nestrinjanje, pomisleke
1.2. neformalno, navadno v zvezi z že izraža, poudarja nepotrebnost, nesmiselnost dodajanja istega k že obstoječemu
1.3. neformalno izraža potrditev prej povedanega
2. kot veznik, neformalno izraža, poudarja samoumevnost povedanega in uvaja utemeljitev za predhodno izjavo
FRAZEOLOGIJA: Itak da ja., Itak da ne., Ja itak. ETIMOLOGIJA: iz i ‛in’ + ↑tak - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
jésihar jésiharja samostalnik moškega spola [jésihar] 1. nekdaj kdor se ukvarja s proizvodnjo, prodajo kisa
2. slabšalno kdor govori zelo glasno, zavzeto
FRAZEOLOGIJA: dreti se kot jesihar ETIMOLOGIJA: ↑jesih, po nekdanjih prodajalcih kisa, ki so glasno ponujali svoje blago po ulicah
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
jétičen jétična jétično pridevnik [jétičən] 3. kot samostalnik v obliki jetični, jetična kdor ima jetiko; SINONIMI: jetičnik
4. ekspresivno ki je telesno šibkejši4.1. ekspresivno ki slabše opravlja kako funkcijo, nalogo ali ne deluje; SINONIMI: ekspresivno invaliden
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz furl. ètic, it. etico < lat. hecticus, to pa iz gr. hektikós ‛stalen, trajen, ki ne poneha (o vročini ali mrzlici)’ iz héksis‛stanje’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
klékljati klékljam nedovršni glagol [klékljati] izdelovati čipke s prepletanjem niti na več parih klekljev
ETIMOLOGIJA: verjetno iz imitativnega pslov. korena *klęk-, prim. srb. klȅčati ‛štikati, vesti, tkati brez čolnička’, ukr. kljačáty ‛plesti plot’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
klén2 kléna kléno pridevnik [klén] 1. ekspresivno ki je v dobrem fizičnem, psihičnem stanju1.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako stanje
2. ekspresivno ki je zgleden, v skladu s tradicijo in običaji ali se mu to pripisuje2.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako zglednost, skladnost
3. ekspresivno ki dosega, izpolnjuje višja pričakovanja glede kakovosti, trdnosti, moči
4. ki dosega, ima zadovoljivo debelino, trdoto
ETIMOLOGIJA: verjetno okrajšano iz ↑(je)klen; manj verjetno h ↑kliti - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kmetováti kmetújem tudi kmétovati kmétujem nedovršni glagol [kmetováti] tudi [kmétovati] pridelovati hrano z obdelovanjem zemlje, rejo živali
ETIMOLOGIJA: ↑kmet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
krúšni krúšna krúšno pridevnik [krúšni] 1. ki je v zvezi s kruhom ali kruhu podobnim pecivom1.1. ki je iz testa za kruh ali kruhu podobno pecivo
1.2. ki se uporablja pri pripravi, peki kruha ali kruhu podobnega peciva
2. ki komu nadomešča kaj izvornega, zlasti starše, družino
STALNE ZVEZE: krušna mama, krušna mati, krušna plesen, krušna skodelica, krušni oče ETIMOLOGIJA: ↑kruh
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
matriarhálni matriarhálna matriarhálno pridevnik [matrijarhálni] 2. v obliki matriarhalen, ekspresivno ki ima kot ženska vodilno vlogo na določenem področju
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem., angl. matriarchal iz nlat. matriarchalis, glej ↑matriarhat
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
mizogín2 mizogína mizogíno pridevnik [mizogín] 1. ki ima odklonilen, sovražen odnos do žensk, je prepričan o njihovi manjvrednosti1.1. ki kaže, izraža tak odnos, prepričanje
ETIMOLOGIJA: (po zgledu angl. misogynistic iz) ↑mizogin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ôčim ôčima in óčim óčima samostalnik moškega spola [ôčim] in [óčim] materin mož, partner v razmerju do njenih otrok iz prejšnje zakonske, partnerske zveze
ETIMOLOGIJA: = cslov. otьčimъ, rus. ótčim, češ. otčím < pslov. *otьčimъ iz *otьčiti ‛narediti za očeta’ iz *otьcь ‛oče’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
patriarhálni patriarhálna patriarhálno pridevnik [patrijarhálni] 1. v nekaterih zvezah v obliki patriarhalni v katerem imajo vodilno vlogo moški1.1. v nekaterih zvezah v obliki patriarhalni ki kaže, izraža miselnost, nazor, da imajo vodilno vlogo moški
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem., angl. patriarchal iz srlat. patriarchalis, iz ↑patriarh
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
po predlog [po] I. z mestnikom 1. izraža neusmerjenost, večsmernost gibanja, premikanja1.1. izraža razpršenost nahajanja, umeščenost na več mestih
1.2. izraža, da premikanje po površini česa poteka v vzdolžni smeri
1.3. izraža namen gibanja, premikanja, ki navadno vključuje več kot eno mesto
1.4. izraža, da se z gibanjem, premikanjem doseže cilj
2. izraža zaporednost dogodkov, časovnih obdobij
3. uvaja razmerje hotenja, volje, prizadetosti v odnosu do koga, česa3.1. uvaja razmerje opredeljenosti z določenim pravilom, predpisom, soglasjem v odnosu do koga, česa
3.2. uvaja razmerje v odnosu do koga, česa sploh
4. uvaja razmerje vrednotenja, opredeljevanja z določenim merilom v odnosu do koga, česa4.1. uvaja razmerje določanja, opredeljevanja glede na določeno lastnost, značilnost v odnosu do koga, česa
5. uvaja razmerje mere, obsega pri delitvi česa v odnosu do koga, česa5.1. uvaja razmerje mere, obsega sploh, navadno v zvezi s ceno
6. uvaja razmerje načina, sredstva v odnosu do koga, česa6.1. uvaja razmerje načina, poteka dejanja v odnosu do koga, česa
7. uvaja razmerje vzroka, posledice v odnosu do koga, česa
8. uvaja razmerje izhajanja, izvora v odnosu do koga, česa
9. uvaja razmerje podobnosti, pripadnosti v odnosu do koga, česa
II. s tožilnikom 1. tudi kot navezna oblika osebnega zamika s v obliki pó- izraža, da gibanje, premikanje, navadno na določeno mesto, poteka z namenom dobiti, poiskati koga, kaj
2. izraža način ravnanja, dojemanja, vrednotenja česa
III. s prislovno vrednostjo, brez vpliva na sklon 1. uvaja razmerje mere, obsega, vrednosti v odnosu do koga, česa
IV. v predložni zvezi s prislovom 1. izraža način, kako kaj poteka, se dogaja, obstaja
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus., polj., češ. po < pslov. *po, verjetno < ide. *pos ‛k, za’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
púrica púrice samostalnik ženskega spola [púrica] 1. navadno ekspresivno pura, zlasti manjša1.1. ekspresivno meso te živali kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: ↑pura
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
sámohranílka sámohranílke samostalnik ženskega spola [sámohranílka] in [sámohraníu̯ka] ženska, ki v enostarševski družini preživlja, vzgaja otroka
ETIMOLOGIJA: ↑sam + ↑hranilka
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
samostálnik samostálnika samostalnik moškega spola [samostálnik] 1. iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki je v stavku navadno osebek ali predmet, izraža spol, osebo, sklon in število ter označuje bitja, predmete ali pojme1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
STALNE ZVEZE: edninski samostalnik, izglagolski samostalnik, množinski samostalnik ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. substantīvus, prvotneje ‛samostojen’, iz samostalen ‛samostojen’, ker samostalnik v stavku – v nasprotju s pridevnikom – lahko stoji sam - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
skomígniti skomígnem dovršni glagol [skomígniti] 1. z rameni narediti gib navzgor in navzdol
2. ekspresivno izraziti nevednost, dvom ali sprijaznjenost, navadno z gibom z rameni navzgor in navzdol
ETIMOLOGIJA: ↑skomigati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
zalájati zalájam dovršni glagol [zalájati] 1. oglasiti se s kratkim, odsekanim glasom, značilnim zlasti za psa1.1. ekspresivno oglasiti se s temu podobnim zvokom
2. slabšalno glasno, zadirčno reči, povedati
ETIMOLOGIJA: ↑lajati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.