čiribírščina -e ž (ȋ) ekspr. jezikovno mešana, nerazumljiva govorica: vojaki so ogovarjali dekleta s svojo čiribirščino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
čústvo -a s (ȗ) navadno s prilastkom duševni proces ali stanje, ki je posledica odnosa med človekom in okoljem: obvladovati svoja čustva;
gojiti materinska, prijateljska, sovražna čustva;
obhajala so ga mešana čustva;
pesem ga je navdala s plemenitim čustvom;
verska čustva / ekspr., z oslabljenim pomenom: zajelo ga je čustvo groze; čustvo hvaležnosti, ljubezni / knjiž. novo čustvo ga je vsega napolnilo, prevzelo; rada se vdaja čustvom je zelo čustvena; recitirati s čustvom čustveno, doživeto
● ekspr. čustva so ga premagala ni mogel skriti ganjenosti; knjiž. razkril ji je svoja čustva ljubezen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ekípa -e ž (ȋ) skupina ljudi, sestavljena za določeno delo, nalogo: na kraj nesreče so poslali opremljene reševalne ekipe;
sestaviti ekipo za nogometno prvenstvo moštvo;
filmska ekipa;
snemalna ekipa radia in televizije;
mešana, moška ekipa;
ekipe za čiščenje zametov;
člani ekipe;
delo v ekipi / publ. v Evropi se je močneje usidrala ekipa novejših ameriških avtorjev skupina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
flíp -a m (ȋ) gastr. mešana alkoholna ali brezalkoholna pijača z jajci in sladkorjem: naročil je kozarec flipa;
borovničev flip
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
frapé -êja tudi frappé -ja [frapé -êja] m (ẹ̑ ȇ) gastr. osvežujoča mešana brezalkoholna ali alkoholna pijača s sadjem, sladoledom in mlekom: kavni, malinov frape
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
kóktajl in kóktejl tudi cocktail -a [tretja oblika kóktajl in kóktejl] m (ọ̑) mešana, odišavljena pijača iz alkoholnih pijač, sadnih sokov in sladkorja: delati, mešati, pripraviti koktajle;
piti koktajl;
čokoladni, sadni koktajl;
večer s koktajli;
pren., ekspr. koktajl ritmov in popevk // poznopopoldanska družabna prireditev, na kateri se streže stoječim gostom s pijačo in prigrizkom: iti, povabiti na koktajl; prirediti koktajl na čast gostom; v prid. rabi: koktajl obleka boljša kratka ženska obleka za popoldanske družabne prireditve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
kompleksíja -e ž (ȋ) 1. antr. skladna obarvanost las, šarenice in kože: v nordijskih deželah prevladujejo ljudje s svetlo kompleksijo / mešana kompleksija 2. mat. skupina zaporedno razvrščenih poljubnih elementov:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
látovščina -e ž (á) 1. ekspr. jezikovno mešana, nerazumljiva govorica: latovščina kramarjev v pristanišču / slabš. pisateljeva nabrekla latovščina jezik, stil// posebna, drugim ljudem nerazumljiva tipična govorica potepuhov, tatov: latovščina pariškega podzemlja // govorica posameznih poklicev, skupin; žargon: poslovna, vojaška latovščina 2. govorica, nastala z dostavljanjem, prestavljanjem zlogov: šolarji so se pogovarjali v latovščini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
makarónščina -e ž (ọ̑) slabš. jezikovno mešana govorica: govoril je v makaronščini // italijanščina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
méšati tudi mešáti -am nedov. (ẹ́ á ẹ́) 1. premikati delce kake snovi, da se ta združi, enakomerno porazdeli: mešati polento;
jagode in sladkor je mešala z mešalnikom;
mešati s kuhalnico, žlico;
hitro, počasi mešati;
strojno mešati // premikati prste, roke v čem gostem: mešati z roko po kupu fižola, po laseh 2. dajati skupaj različne snovi, da se združijo v enotno (novo) snov: ta slikar barve vedno meša;
dobro zna mešati pijače / mešati vino z vodo; olje se ne meša z vodo / mešati koruzo s pšenico / cel dan je mešal beton, malto; mešati koktajle // združevati, sestavljati posnete zvoke, govorjenje ali slike v skladno, smiselno celoto: tonski mojstri mešajo glasbo in govor // dajati, postavljati skupaj stvari, ki po lastnostih, značilnostih ne spadajo skupaj: ne mešaj čistega perila z umazanim / mešati karte delati, povzročati, da so v kupu skupaj karte različne vrednosti, barve / otroci mu v knjižnici mešajo knjige; nikar ne mešajte listkov 3. miselno združevati, povezovati znake, pojme za kaj z napačnim pomenom, predstavo: mešati formule, končnice;
mešati pojma konkaven in konveksen / mešati imena učencev / mešati sanje z resničnostjo // uporabljati v kakem jezikovnem sistemu jezikovne elemente drugega, tujega jezika: izseljenci so mešali angleščino in slovenščino; v poljščino je mešal ruske besede 4. ekspr. povzročati, da postane kdo udeležen pri čem: zdaj meša še brata v spor;
kar naprej se mešajo v njegove pristojnosti 5. ekspr. povzročati, da kdo nima urejenih, pravilnih misli, predstav: samo meša ga s svojimi nazori;
mešati ljudstvo / taki filmi mešajo mladim glavo
● dve uri je mešal blato po hribih hodil po blatu; pog. mešati glavo dekletu vzbujati ljubezen; pog. avto mu meša glavo veliko premišljuje, govori o avtu; ekspr. ne mešaj te godlje ne povzročaj, da bo neprijeten, zapleten položaj še bolj neprijeten, zapleten; ekspr. mešati meglo delati kaj nekoristnega, nepotrebnega, navadno pod pretvezo velike delavnosti, aktivnosti; ekspr. meša mu načrte, pog. štrene preprečuje, ovira njegove načrte; nar. mešati redi razmetavati redi, trositi; pog. tega ne bom pil, ker sem že vino, pa nočem mešati piti različne pijače drugo za drugo; pog. ne mešaj se med njiju pusti ju, naj svoje zadeve sama urejujeta; ekspr. njihova kri se ne bo mešala z našo ne bomo v (krvnem) sorodstvu z njimi
♦ rad. združevati, sestavljati posnete zvoke, govorjenje ali slike v skladno, smiselno celotoméšati se tudi mešáti se
1. biti, pojavljati se skupaj, istočasno: v njegovem glasu se mešata ganjenost in navdušenje / pesem se meša med ropotanje strojev; radijske postaje se mešajo
// dobivati značilnosti drug drugega: na tem območju se narečja mešajo / rase se mešajo
2. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku v vročici zmedeno govoriti; blesti: vročico ima in meša se ji
● ekspr. vse to se mu je mešalo po glavi o vsem tem je mislil, premišljeval; ekspr. od dela, skrbi se mi kar meša sem zmeden; ekspr. kaj se ti meša, da to delaš, govoriš zakaj delaš, govoriš tako neumno
♦ fiz. snovi se mešata njune molekule se med seboj enakomerno porazdelijo
méšan -a -o:
mešana krma; mešana pijača; sladkost, mešana z bolečino; jezikovno, narodnostno mešano ozemlje, prebivalstvo
● ekspr. vest je sprejel z mešanimi občutki z različnimi, nasprotujočimi si občutki; ekspr. za mizo je sedela mešana družba družba, v kateri so bili moški in ženske, ljudje dveh ali več narodnosti, ras; mešana hrana hrana iz živil rastlinskega in živalskega izvora; publ. mešana komisija komisija iz predstavnikov dveh ali več držav, organizacij; trgovina z mešanim blagom trgovina s špecerijskim, galanterijskim, manufakturnim blagom
♦ agr. mešana kultura istočasno gojenje dveh ali več kulturnih rastlin na istem zemljišču; ovce z mešano volno s tanko in debelo volno; alp. mešana naveza naveza iz oseb različnega spola; gastr. mešana solata solata iz dveh ali več vrst solate; glasb. mešani zbor zbor iz moških in ženskih glasov; gozd. mešani gozd gozd, v katerem raste več drevesnih vrst; jezikosl. mešani naglasni tip naglasni tip, v katerem je naglas zdaj na osnovi, zdaj na končnici; mat. mešano število število iz celega števila in ulomka; pravn. mešani zakon nekdaj zakon med osebama različne narodnosti, vere; mešana družba podjetje, v katerem je udeleženih dvoje ali več držav; ptt mešana pošiljka pošiljka v mednarodnem prometu iz tiskovin, vzorčnih pošiljk in listin, ki nimajo osebnega pisnega sporočila; šol. mešana šola šola za učence obeh spolov; žel. mešani vlak vlak iz potniških in tovornih vagonov; mešano zaviranje istočasno zaviranje z ročno, zračno zavoro; prisl.: mešano zavirani vlak
♦ šport. plavati 400 m mešano plavati enake dele tekmovalne proge v slogu delfina, hrbtno, prsno in kravl
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
navéza -e ž (ẹ̑) alp. skupina alpinistov, ki pleza, navezana na isti vrvi: voditi navezo;
biti drugi v navezi / mešana naveza iz oseb različnega spola; naveza v dvoje / smer so preplezali v dveh navezah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
pošíljka -e ž (ȋ) 1. ustrezno opremljen predmet, ki se pošlje po pošti: oddati, odpreti, sprejeti pošiljko;
dostavljanje pošiljk na dom;
prejemnik pošiljke;
vpisati podatke o pošiljki / denarna, pisemska pošiljka; letalska pošiljka
♦ ptt ekspresna pošiljka; mešana pošiljka pošiljka v mednarodnem prometu iz tiskovin, vzorčnih pošiljk in listin, ki nimajo osebnega pisnega sporočila; navadna pošiljka ki nima nobene posebne označbe; poštno ležeča pošiljka ki se ne dostavi, ampak jo naslovnik osebno prevzame na naslovni pošti; priporočena pošiljka za katero izda pošta potrdilo o prejemu in katere prejem potrdi naslovnik s podpisom; pošiljka s povzetjem pošiljka z označeno vrednostjo, ki jo mora naslovnik poravnati ob prevzemu2. količina določenega blaga, ki se hkrati pošlje naslovniku, naročniku: prvo pošiljko banan so že prejeli;
pren., ekspr. v taborišče je prispela nova pošiljka pregnancev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
rokovnjáščina -e ž (ā) 1. v prvi polovici 19. stoletja posebna, drugim ljudem nerazumljiva tipična govorica rokovnjačev: pogovarjali so se v rokovnjaščini 2. ekspr. jezikovno mešana, nerazumljiva govorica: spakoval se je v mešanici narečja in rokovnjaščine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
soláta -e ž (ā) 1. vrtna rastlina z listi, ki se sveži pripravljajo za jed, ali listi te rastline: čistiti, nabirati, oprati, trebiti solato;
presaditi, sejati solato;
glava, listi solate / solata že dela glave / endivija, motovilec, radič in druga solata / pog. kupiti tri solate tri glave solate2. hladna jed iz delov rastlin ali mesa, jajc, pripravljena s kisom, oljem: zmešati solato;
pripraviti fižol v solati, kot solato / krompirjeva, kumarična, paradižnikova solata; govedina v solati / naročiti krompir, pečenko in (zeleno) solato / pribor, skodelica za solato 3. slabš. kar je vsebinsko neurejeno, prazno: ne berem rad take solate;
kdo bo poslušal to solato
● solata gre v cvet poganja steblo s cveti; ekspr. pospravi z mize to solato neurejene, razmetane liste, knjige
♦ bot. solata zelnata rastlina z rumenimi cveti v koških, Lactuca sativa; morska solata zelena alga listaste oblike, Ulva lactuca; gastr. francoska solata iz zelenjave, krompirja in majoneze; mesna solata; mešana ali sestavljena solata iz dveh ali več vrst solate; ruska solata iz mesa, majoneze in malo zelenjave; sadna solata jed iz narezanega sadja z različnimi dodatki; vrtn. krhkolistna, mehkolistna solata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
stárosten tudi starósten -tna -o prid. (á; ọ̑) nanašajoč se na starost:a) na njem je opazila prve starostne znake;
zdraviti starostne bolezni;
starostna onemoglost, oslabelost;
koža s starostnimi pegami / pisateljevo starostno delo je doseglo velik uspeh b) vsi njegovi starostni vrstniki so že poročeni / tekmovali so v treh starostnih razredih; prekoračiti predpisano starostno mejo; med njima je velika starostna razlika; učenci različne starostne stopnje starosti
♦ gozd. starostni prirastek ves prirastek lesa do določene starosti drevesa; med. starostni marazem; starostna amnezija; nekdaj starostna bebavost; pravn. starostna pokojnina pokojnina, ki jo dobiva zavarovanec iz lastnega zavarovanja po izpolnitvi določene starosti in delovne dobe; starostno zavarovanje zavarovanje za starost; starostno zavarovanje kmetov zavarovanje kmetov, ki niso vključeni v splošno pokojninsko zavarovanje; soc. starostna distribucija razvrstitev prebivalstva po starostistárostno tudi staróstno prisl.:
starostno se upokojiti; starostno mešana družba; starostno oslabel človek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
svíšč3 -a m (ȋ) min. zelo droben, naplavljen ali z vetrom nanesen pesek: s sviščem mešana prst / hoditi po svišču / naplavljeni svišč; puščavski svišč
♦ alp. sneg, ki ga nosi s seboj veter; sviž
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
tráven2 -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na travo: travna bilka;
travno seme / knjiž. travna odeja; travna ruša / travna barva / travni tepih enakomerno izrezan kos vzgojene trave s koreninskim sistemom in zemljo
♦ agr. travna detelja detelja, mešana s travo; travna mešanica mešanica semen različnih trav; travno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se zasejejo njive s travami; zool. travna pršica droben zajedavec zlasti na klasju žit, ki povzroča predčasno dozorevanje, Pediculopsis graminumtrávno prisl.:
travno zelena bluza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
vésa -e ž (ẹ́) 1. viseči položaj: držati breme v vesi
♦ alp. vesa položaj plezalca, ko se drži z rokami, z nogami pa se samo opira; metal. pražiti v vesi pražiti tako, da delci zaradi vpihavanja zraka v peči lebdijo; šport. dvigniti ročko iz vese nad koleni iz položaja nad koleni, kjer visi v rokah; mešana vesa v kateri se visi, držeč se z rokami in nogami ali držeč se z rokami in opirajoč se z nogami; prosta vesa v kateri se visi, držeč se samo z rokami ali samo z nogami; vesa na drogu, krogih; koleb v vesi 2. zastar. ravnovesje, ravnotežje: tehtnica je v vesi / bitka med Ahajci in Trojanci se je držala v vesi 3. zastar. viseča tehtnica: tehtati z veso / če upoštevamo te dokaze, se vesa nagiba na sosedovo stran
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
žlobudrávščina -e ž (ȃ) 1. ekspr. nerazumljiva govorica, nerazumljivo govorjenje: glasno branje se je zlivalo v čudno žlobudravščino;
v svoji nenavadni žlobudravščini jim je skušal nekaj dopovedati 2. slabš. jezikovno mešana, nerazumljiva govorica: pogovarjali so se v nekakšni mednarodni žlobudravščini;
žlobudravščina pristaniških kramarjev / potepuha sta se sporazumevala v svoji žlobudravščini latovščini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.