apno -a (apnu, vapno) samostalnik srednjega spola1. bela snov, ki nastane iz apnenca, če se ta žge; SODOBNA USTREZNICA: apno
1.1 ta snov, mešana z vodo, ki se uporablja za beljenje; SODOBNA USTREZNICA: belež
2. gradbeni vezivni material
FREKVENCA: 20 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
avstrijsko-slovenskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog avstrijsko-slovenska avstrijsko-slovensko pridevnikIZGOVOR: [au̯stríjsko-slovénski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
coníranje -a s
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
cultura místa -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
čiribírščina -e ž (ȋ) ekspr. jezikovno mešana, nerazumljiva govorica: vojaki so ogovarjali dekleta s svojo čiribirščino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
čísta kmetíja -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
čústvo -a s (ȗ) navadno s prilastkom duševni proces ali stanje, ki je posledica odnosa med človekom in okoljem: obvladovati svoja čustva;
gojiti materinska, prijateljska, sovražna čustva;
obhajala so ga mešana čustva;
pesem ga je navdala s plemenitim čustvom;
verska čustva / ekspr., z oslabljenim pomenom: zajelo ga je čustvo groze; čustvo hvaležnosti, ljubezni / knjiž. novo čustvo ga je vsega napolnilo, prevzelo; rada se vdaja čustvom je zelo čustvena; recitirati s čustvom čustveno, doživeto
● ekspr. čustva so ga premagala ni mogel skriti ganjenosti; knjiž. razkril ji je svoja čustva ljubezen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Dan »žena« ali dan »žensk«?
Ali voščimo pripadnicam ženskega spola ob (mednarodnem) dnevu žena ali žensk? Zadnje se zdi bolj logično, vendar je raba mešana. Na Gigafidi dan žena prevladuje pred dnevom žensk, v zvezi z mednarodni pa je več zadetkov z ženskami. Kakšno je ozadje nastanka tega imena? So o vprašanju že potekale razprave? Vaše mnenje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dopolnílna kmetíja -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ekípa -e ž (ȋ) skupina ljudi, sestavljena za določeno delo, nalogo: na kraj nesreče so poslali opremljene reševalne ekipe;
sestaviti ekipo za nogometno prvenstvo moštvo;
filmska ekipa;
snemalna ekipa radia in televizije;
mešana, moška ekipa;
ekipe za čiščenje zametov;
člani ekipe;
delo v ekipi / publ. v Evropi se je močneje usidrala ekipa novejših ameriških avtorjev skupina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
flíp -a m (ȋ) gastr. mešana alkoholna ali brezalkoholna pijača z jajci in sladkorjem: naročil je kozarec flipa;
borovničev flip
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
frapé -êja tudi frappé -ja [frapé -êja] m (ẹ̑ ȇ) gastr. osvežujoča mešana brezalkoholna ali alkoholna pijača s sadjem, sladoledom in mlekom: kavni, malinov frape
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
injékcijska konstrúkcija snéžne dèske -e -e -- -- ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
investicíjska pogódba -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Izbira ustreznega predloga: »z« ali »iz šole«Nisem povsem prepričana, kakšen je pravilen zapis.
Je torej takole pravilno? Predvsem me zanima, ali se zapisuje iz večinskih šol ali z večinskih šol.
Primer je takšen:
Število otrok, ki so se iz večinskih OŠ prešolali na OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško.
Pa še tole.
Potek: Sedimo v krogu na stolih. Eden od učencev stoji na sredini. Ta oseba reče: »Nikoli še nisem« in doda konec stavka (na primer: »Nikoli še nisem jedel brokolija.«). Vsi, ki so to že počeli/videli/slišali …, morajo vstati in zamenjati stole.
Je tako okej ali so potrebne ... za Nikoli še nisem v narekovajih?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
kmetíja kmetíje samostalnik ženskega spola [kmetíja] zemljišče s hišo in gospodarskimi poslopji za obdelavo zemlje in rejo živali
STALNE ZVEZE: čista kmetija, kmetija odprtih vrat, samotna kmetija ETIMOLOGIJA: ↑kmet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
kmetíja -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
kóktajl in kóktejl tudi cocktail -a [tretja oblika kóktajl in kóktejl] m (ọ̑) mešana, odišavljena pijača iz alkoholnih pijač, sadnih sokov in sladkorja: delati, mešati, pripraviti koktajle;
piti koktajl;
čokoladni, sadni koktajl;
večer s koktajli;
pren., ekspr. koktajl ritmov in popevk // poznopopoldanska družabna prireditev, na kateri se streže stoječim gostom s pijačo in prigrizkom: iti, povabiti na koktajl; prirediti koktajl na čast gostom; v prid. rabi: koktajl obleka boljša kratka ženska obleka za popoldanske družabne prireditve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
kóktajl -a
m1.
mešana, odišavljena pijača iz alkoholnih pijač, sadnih sokov in sladkorja 2.
poznopopoldanska družabna prireditev, na kateri se streže stoječim gostom s pijačo in prigrizkom
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024
kompleksíja -e ž (ȋ) 1. antr. skladna obarvanost las, šarenice in kože: v nordijskih deželah prevladujejo ljudje s svetlo kompleksijo / mešana kompleksija 2. mat. skupina zaporedno razvrščenih poljubnih elementov:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
kultúra -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
látovščina -e ž (á) 1. ekspr. jezikovno mešana, nerazumljiva govorica: latovščina kramarjev v pristanišču / slabš. pisateljeva nabrekla latovščina jezik, stil// posebna, drugim ljudem nerazumljiva tipična govorica potepuhov, tatov: latovščina pariškega podzemlja // govorica posameznih poklicev, skupin; žargon: poslovna, vojaška latovščina 2. govorica, nastala z dostavljanjem, prestavljanjem zlogov: šolarji so se pogovarjali v latovščini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
látovščina -e
ž1.
jezikovno mešana, nerazumljiva govorica 2.
posebna, drugim ljudem nerazumljiva govorica potepuhov, tatov
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024
látovščina -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
magnétna polárnost -e -i ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
makarónščina -e ž (ọ̑) slabš. jezikovno mešana govorica: govoril je v makaronščini // italijanščina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
méšana pogódba -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
méšana ponovítev -e -tve ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Mešana resničnost, navzkrižna resničnostZanima me ustrezno slovensko poimenovanje za angleški termin mixed reality , ki označuje združevanje resničnega sveta in virtualnih svetov z namenom ustvarjanja novih okolij, v katerih resnični predmeti soobstajajo z virtualnimi oz. navideznimi v dejanskem času, kar uporabniku ustvarja občutek stvarnega okolja. Prav tako me zanima ustrezno slovensko poimenovanje za angleški termin cross-reality , ki označuje programsko in strojno opremo, ki prek virtualnega sveta omogoča spremembe v resničnem svetu, npr. s proženjem stikal na daljavo. Pojma sta sicer povezana s pojmoma, ki ju v slovenščini poimenujeta obogatena resničnost in navidezna resničnost.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
méšano darílo -ega -a s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
méšano kméčko gospodárstvo -ega -ega -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
méšati tudi mešáti -am nedov. (ẹ́ á ẹ́) 1. premikati delce kake snovi, da se ta združi, enakomerno porazdeli: mešati polento;
jagode in sladkor je mešala z mešalnikom;
mešati s kuhalnico, žlico;
hitro, počasi mešati;
strojno mešati // premikati prste, roke v čem gostem: mešati z roko po kupu fižola, po laseh 2. dajati skupaj različne snovi, da se združijo v enotno (novo) snov: ta slikar barve vedno meša;
dobro zna mešati pijače / mešati vino z vodo; olje se ne meša z vodo / mešati koruzo s pšenico / cel dan je mešal beton, malto; mešati koktajle // združevati, sestavljati posnete zvoke, govorjenje ali slike v skladno, smiselno celoto: tonski mojstri mešajo glasbo in govor // dajati, postavljati skupaj stvari, ki po lastnostih, značilnostih ne spadajo skupaj: ne mešaj čistega perila z umazanim / mešati karte delati, povzročati, da so v kupu skupaj karte različne vrednosti, barve / otroci mu v knjižnici mešajo knjige; nikar ne mešajte listkov 3. miselno združevati, povezovati znake, pojme za kaj z napačnim pomenom, predstavo: mešati formule, končnice;
mešati pojma konkaven in konveksen / mešati imena učencev / mešati sanje z resničnostjo // uporabljati v kakem jezikovnem sistemu jezikovne elemente drugega, tujega jezika: izseljenci so mešali angleščino in slovenščino; v poljščino je mešal ruske besede 4. ekspr. povzročati, da postane kdo udeležen pri čem: zdaj meša še brata v spor;
kar naprej se mešajo v njegove pristojnosti 5. ekspr. povzročati, da kdo nima urejenih, pravilnih misli, predstav: samo meša ga s svojimi nazori;
mešati ljudstvo / taki filmi mešajo mladim glavo
● dve uri je mešal blato po hribih hodil po blatu; pog. mešati glavo dekletu vzbujati ljubezen; pog. avto mu meša glavo veliko premišljuje, govori o avtu; ekspr. ne mešaj te godlje ne povzročaj, da bo neprijeten, zapleten položaj še bolj neprijeten, zapleten; ekspr. mešati meglo delati kaj nekoristnega, nepotrebnega, navadno pod pretvezo velike delavnosti, aktivnosti; ekspr. meša mu načrte, pog. štrene preprečuje, ovira njegove načrte; nar. mešati redi razmetavati redi, trositi; pog. tega ne bom pil, ker sem že vino, pa nočem mešati piti različne pijače drugo za drugo; pog. ne mešaj se med njiju pusti ju, naj svoje zadeve sama urejujeta; ekspr. njihova kri se ne bo mešala z našo ne bomo v (krvnem) sorodstvu z njimi
♦ rad. združevati, sestavljati posnete zvoke, govorjenje ali slike v skladno, smiselno celotoméšati se tudi mešáti se
1. biti, pojavljati se skupaj, istočasno: v njegovem glasu se mešata ganjenost in navdušenje / pesem se meša med ropotanje strojev; radijske postaje se mešajo
// dobivati značilnosti drug drugega: na tem območju se narečja mešajo / rase se mešajo
2. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku v vročici zmedeno govoriti; blesti: vročico ima in meša se ji
● ekspr. vse to se mu je mešalo po glavi o vsem tem je mislil, premišljeval; ekspr. od dela, skrbi se mi kar meša sem zmeden; ekspr. kaj se ti meša, da to delaš, govoriš zakaj delaš, govoriš tako neumno
♦ fiz. snovi se mešata njune molekule se med seboj enakomerno porazdelijo
méšan -a -o:
mešana krma; mešana pijača; sladkost, mešana z bolečino; jezikovno, narodnostno mešano ozemlje, prebivalstvo
● ekspr. vest je sprejel z mešanimi občutki z različnimi, nasprotujočimi si občutki; ekspr. za mizo je sedela mešana družba družba, v kateri so bili moški in ženske, ljudje dveh ali več narodnosti, ras; mešana hrana hrana iz živil rastlinskega in živalskega izvora; publ. mešana komisija komisija iz predstavnikov dveh ali več držav, organizacij; trgovina z mešanim blagom trgovina s špecerijskim, galanterijskim, manufakturnim blagom
♦ agr. mešana kultura istočasno gojenje dveh ali več kulturnih rastlin na istem zemljišču; ovce z mešano volno s tanko in debelo volno; alp. mešana naveza naveza iz oseb različnega spola; gastr. mešana solata solata iz dveh ali več vrst solate; glasb. mešani zbor zbor iz moških in ženskih glasov; gozd. mešani gozd gozd, v katerem raste več drevesnih vrst; jezikosl. mešani naglasni tip naglasni tip, v katerem je naglas zdaj na osnovi, zdaj na končnici; mat. mešano število število iz celega števila in ulomka; pravn. mešani zakon nekdaj zakon med osebama različne narodnosti, vere; mešana družba podjetje, v katerem je udeleženih dvoje ali več držav; ptt mešana pošiljka pošiljka v mednarodnem prometu iz tiskovin, vzorčnih pošiljk in listin, ki nimajo osebnega pisnega sporočila; šol. mešana šola šola za učence obeh spolov; žel. mešani vlak vlak iz potniških in tovornih vagonov; mešano zaviranje istočasno zaviranje z ročno, zračno zavoro; prisl.: mešano zavirani vlak
♦ šport. plavati 400 m mešano plavati enake dele tekmovalne proge v slogu delfina, hrbtno, prsno in kravl
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
monoblock konstrúkcija snéžne dèske -- -e -- -- ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
navéza -e ž (ẹ̑) alp. skupina alpinistov, ki pleza, navezana na isti vrvi: voditi navezo;
biti drugi v navezi / mešana naveza iz oseb različnega spola; naveza v dvoje / smer so preplezali v dveh navezah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
navéza -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
nèaktívna kmetíja -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
negotium mixtum cum donatione -- -- -- --
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ostaréla kmetíja -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ponovítev -tve ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
pošíljka -e ž (ȋ) 1. ustrezno opremljen predmet, ki se pošlje po pošti: oddati, odpreti, sprejeti pošiljko;
dostavljanje pošiljk na dom;
prejemnik pošiljke;
vpisati podatke o pošiljki / denarna, pisemska pošiljka; letalska pošiljka
♦ ptt ekspresna pošiljka; mešana pošiljka pošiljka v mednarodnem prometu iz tiskovin, vzorčnih pošiljk in listin, ki nimajo osebnega pisnega sporočila; navadna pošiljka ki nima nobene posebne označbe; poštno ležeča pošiljka ki se ne dostavi, ampak jo naslovnik osebno prevzame na naslovni pošti; priporočena pošiljka za katero izda pošta potrdilo o prejemu in katere prejem potrdi naslovnik s podpisom; pošiljka s povzetjem pošiljka z označeno vrednostjo, ki jo mora naslovnik poravnati ob prevzemu2. količina določenega blaga, ki se hkrati pošlje naslovniku, naročniku: prvo pošiljko banan so že prejeli;
pren., ekspr. v taborišče je prispela nova pošiljka pregnancev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
potenciálno čísta kmetíja -- -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Raba predlogov »iz« in »z« ob imenih državProsim za pomoč pri oblikovanju povedi, kjer mi težave delata predloga iz in z.
Gre za primere, kot je ta: Gostje so bili iz Italije, Madžarske, Hrvaške in Nemčije.
Je dovolj ta en iz, ali bi morala pred vsako državo pisati predlog?
Če bi bile to le države, v katere gremo, ne bi bilo dileme; ker pa gremo na Madžarsko* in na Hrvaško, nisem prepričana.
Bi bilo torej bolje: Gostje so bili iz Italije, z Madžarske, s Hrvaške in iz Nemčije?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
rokovnjáščina -e ž (ā) 1. v prvi polovici 19. stoletja posebna, drugim ljudem nerazumljiva tipična govorica rokovnjačev: pogovarjali so se v rokovnjaščini 2. ekspr. jezikovno mešana, nerazumljiva govorica: spakoval se je v mešanici narečja in rokovnjaščine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
séndvič konstrúkcija snéžne dèske -- -e -- -- ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Smučišče »Sella Nevea« – po slovensko »Na Žlebeh«Ali je ustrezno, če smučišče na dvojezičnem področju v Italiji poimenujemo Sella Nevea? V resnici se imenuje Na Žlebeh ... Kako svetujete?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
soláta -e ž (ā) 1. vrtna rastlina z listi, ki se sveži pripravljajo za jed, ali listi te rastline: čistiti, nabirati, oprati, trebiti solato;
presaditi, sejati solato;
glava, listi solate / solata že dela glave / endivija, motovilec, radič in druga solata / pog. kupiti tri solate tri glave solate2. hladna jed iz delov rastlin ali mesa, jajc, pripravljena s kisom, oljem: zmešati solato;
pripraviti fižol v solati, kot solato / krompirjeva, kumarična, paradižnikova solata; govedina v solati / naročiti krompir, pečenko in (zeleno) solato / pribor, skodelica za solato 3. slabš. kar je vsebinsko neurejeno, prazno: ne berem rad take solate;
kdo bo poslušal to solato
● solata gre v cvet poganja steblo s cveti; ekspr. pospravi z mize to solato neurejene, razmetane liste, knjige
♦ bot. solata zelnata rastlina z rumenimi cveti v koških, Lactuca sativa; morska solata zelena alga listaste oblike, Ulva lactuca; gastr. francoska solata iz zelenjave, krompirja in majoneze; mesna solata; mešana ali sestavljena solata iz dveh ali več vrst solate; ruska solata iz mesa, majoneze in malo zelenjave; sadna solata jed iz narezanega sadja z različnimi dodatki; vrtn. krhkolistna, mehkolistna solata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
soláta -e
ž1.
vrtna rastlina z listi, ki se sveži pripravljajo za jed, ali listi te rastline 2.
bot. zelnata rastlina z rumenimi cveti v koškihSINONIMI:
bot. vrtna ločika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024
spónzorska pogódba -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
stárosten tudi starósten -tna -o prid. (á; ọ̑) nanašajoč se na starost:a) na njem je opazila prve starostne znake;
zdraviti starostne bolezni;
starostna onemoglost, oslabelost;
koža s starostnimi pegami / pisateljevo starostno delo je doseglo velik uspeh b) vsi njegovi starostni vrstniki so že poročeni / tekmovali so v treh starostnih razredih; prekoračiti predpisano starostno mejo; med njima je velika starostna razlika; učenci različne starostne stopnje starosti
♦ gozd. starostni prirastek ves prirastek lesa do določene starosti drevesa; med. starostni marazem; starostna amnezija; nekdaj starostna bebavost; pravn. starostna pokojnina pokojnina, ki jo dobiva zavarovanec iz lastnega zavarovanja po izpolnitvi določene starosti in delovne dobe; starostno zavarovanje zavarovanje za starost; starostno zavarovanje kmetov zavarovanje kmetov, ki niso vključeni v splošno pokojninsko zavarovanje; soc. starostna distribucija razvrstitev prebivalstva po starostistárostno tudi staróstno prisl.:
starostno se upokojiti; starostno mešana družba; starostno oslabel človek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
stárostno tudi staróstno ozirn. prisl. (á; ọ̑) ~ se upokojiti; ~ mešana družba
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
svíšč3 -a m (ȋ) min. zelo droben, naplavljen ali z vetrom nanesen pesek: s sviščem mešana prst / hoditi po svišču / naplavljeni svišč; puščavski svišč
♦ alp. sneg, ki ga nosi s seboj veter; sviž
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
svíšč3 -a
m min. zelo droben, naplavljen ali z vetrom nanesen pesek
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024
špórtnik špórtnika samostalnik moškega spola [špórtnik] 1. kdor se ukvarja s športom
2. manj formalno zelo hitro, zmogljivo, odzivno cestno vozilo, zlasti avtomobil, motorno kolo; SINONIMI: ekspresivno atlet
ETIMOLOGIJA: ↑šport
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
tafocenóza -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
TelomeraZanima me slovnični spol prevzetega termina, za katerega se v slovenščini pojavljata obliki telomer in telomera . Termin na področju genetike označuje končni del evkariontskega kromosoma, ki je sestavljen iz ponavljajočih se nekodirajočih zaporedij nukleotidov, ki so nujni za obstojnost in podvajanje kromosomov. V Farmacevtski terminološki slovar 2 in Botanični terminološki slovar 2 je vključen termin ženskega spola ( telomera ), v Angleško-slovenski slovar izbranih izrazov iz biokemije in molekularne biologije pa termin moškega spola ( telomer ) s podatkom, da je ženska oblika napačna. Je torej pravilna oblika moškega spola telomer ali ženskega spola telomera ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
tráven2 -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na travo: travna bilka;
travno seme / knjiž. travna odeja; travna ruša / travna barva / travni tepih enakomerno izrezan kos vzgojene trave s koreninskim sistemom in zemljo
♦ agr. travna detelja detelja, mešana s travo; travna mešanica mešanica semen različnih trav; travno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se zasejejo njive s travami; zool. travna pršica droben zajedavec zlasti na klasju žit, ki povzroča predčasno dozorevanje, Pediculopsis graminumtrávno prisl.:
travno zelena bluza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Tvorba novih besed v slovenščiniImam vprašanje glede besedotvorja. Zakaj v slovenskem jeziku nimamo ene besede za mešana jajca, kot na primer Hrvati?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
vésa -e ž (ẹ́) 1. viseči položaj: držati breme v vesi
♦ alp. vesa položaj plezalca, ko se drži z rokami, z nogami pa se samo opira; metal. pražiti v vesi pražiti tako, da delci zaradi vpihavanja zraka v peči lebdijo; šport. dvigniti ročko iz vese nad koleni iz položaja nad koleni, kjer visi v rokah; mešana vesa v kateri se visi, držeč se z rokami in nogami ali držeč se z rokami in opirajoč se z nogami; prosta vesa v kateri se visi, držeč se samo z rokami ali samo z nogami; vesa na drogu, krogih; koleb v vesi 2. zastar. ravnovesje, ravnotežje: tehtnica je v vesi / bitka med Ahajci in Trojanci se je držala v vesi 3. zastar. viseča tehtnica: tehtati z veso / če upoštevamo te dokaze, se vesa nagiba na sosedovo stran
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Vladno sponzorirano podjetjeZanima me slovenski prevod angleškega termina government-sponsored enterprise . Gre za finančno podjetje v ZDA, ki deluje v javnem interesu, njegov ustanovitelj pa je Kongres, kar potrjuje tudi slovar spletne strani Investigating Answers . Ali lahko uporabim slovensko poimenovanje s strani vlade (države) sponzorirano podjetje ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
volúhar volúharja samostalnik moškega spola [volúhar] 1. podgani podoben glodalec z okroglo glavo in krajšim, kosmatim repom; primerjaj lat. Arvicola amphibius; SINONIMI: iz zoologije veliki voluhar
2. slabšalno kdor zaradi lastnih koristi prikrito, zahrbtno komu škoduje
STALNE ZVEZE: veliki voluhar ETIMOLOGIJA: nejasno, morda izpeljano iz pslov. *volъ oz. *voluxъ, kar je potrjeno v cslov. *voluxъ ‛volar’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Zamenjava igralcaZadnje čase vsi komentatorji nogometnih tekem pri menjavi dveh igralcev v polju govorijo o zamenjavi . Zamenjava pomeni, da imaš nekoga za drugega, kot je v resnici, npr. Jožeta za Franca, menjava igralca pa označuje dejanje, pri katerem igralec vstopi v igro in zavzame mesto igralca, ki igrišče zapusti.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zazidáva -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
žlobudrávščina -e ž (ȃ) 1. ekspr. nerazumljiva govorica, nerazumljivo govorjenje: glasno branje se je zlivalo v čudno žlobudravščino;
v svoji nenavadni žlobudravščini jim je skušal nekaj dopovedati 2. slabš. jezikovno mešana, nerazumljiva govorica: pogovarjali so se v nekakšni mednarodni žlobudravščini;
žlobudravščina pristaniških kramarjev / potepuha sta se sporazumevala v svoji žlobudravščini latovščini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.