mešetárjenje -a s (á) glagolnik od mešetariti: za uspešno mešetarjenje je dobil lepo nagrado / po dolgem mešetarjenju so se pogodili / mešetarjenje s konji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
mešétarski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na mešetarje ali mešetarjenje: imeti mešetarsko naravo;
mešetarsko vpitje / mešetarski posli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.