Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

lepoúmnik -a (ȗ) knjiž. poznavalec, ljubitelj lepega v umetnosti: on ni ustvarjalec, ampak samo lepoumnik; lepoumniki romantiki; lepoumnik in mecen
mecén -a (ẹ̑) kdor prostovoljno gmotno podpira umetnike, znanstvenike ali umetnost, znanost, podpornik: za izdajo pesniške zbirke je dobil mecena; bogat mecen; biti komu mecen
// kdor gmotno podpira sploh: v njem so dobili mladi športniki vnetega mentorja in mecena
mecenát -a (ȃ) knjiž., redko mecen: nekaj mecenatov je dalo potrebno vsoto
mecénka -e ž (ẹ̑) ženska oblika od mecen: mecenka mlade kiparke
Število zadetkov: 4