médan 1., adj.,
pogl. 1. meden.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
medȃn 2., -dnà, adj. = 4. meden 2).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
medan [medȃn
![Navedene naglasne in/ali druge izgovorne značilnosti so verjetne, vendar ne gotove. nepopoln podatek](/Content/Site/img/ikona-vprasaj.png)
]
pridevnik![Podatek ni povsem zanesljiv. nepopoln podatek](/Content/Site/img/ikona-vprasaj.png)
meden, mehek, zmehčan![Podatek ni povsem zanesljiv. nepopoln podatek](/Content/Site/img/ikona-vprasaj.png)
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
mẹ́den 1., -ena, adj. 1) = bakren, aus Kupfer, Kupfer-, Kr.-Mur., Jan., Cig. (T.), Trub.-Mik.; v uganki: mẹdena gora, črez-njo železen most (= kotel), Volče-Erj. (Torb.); — 2) aus Messing: medena žica, Messingdraht, Levst. (Beč.); medę̑n, Mur.; (médan, médjan, Št.-Mur.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.