arcnija [arcnȋja] samostalnik ženskega spola

zdravilo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

arcnija -e ž zdravilo: milost Boshja je ena arznia im. ed., katera oſdravi vſe grehe ǀ v'taisti skrini ſe najde ena arznja im. ed. sa vſe bolesni ǀ Kadar eniga Kazha pyzhi nej bulshi arznie rod. ed., Kakor taisto Kazho prezej seſgati, inu nje pepel na rano poſtaviti ǀ na meſti arznje rod. ed. ſtrup nuzamo ǀ kakor je bil to arznio tož. ed. vſhil, prezei je bil osdravil ǀ sapishe eno arzhnio tož. ed., katera ima ſpelati is shivota tiga bolniga te hude mokrute ǀ de bi dusho osdravil s'arznio or. ed. te s: pokure ǀ Leta taushentkrat vezh vam bo nuzala, kakor tryak, kakor Angelica … inu vſe arznie im. mn. tiga ſvejtà ǀ Arzaty veliku ſort arzny rod. mn. ſo naſhli sa sdravje tiga teleſsa ǀ veliKu arznij rod. mn. je bil skuſil, ali vse sastojn ǀ popyò te nar grenkejshi, inu gnusnishij arznie tož. mn. ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. v arznije tož. mn. postavish ǀ Kar nar vezh ſo snali, inu premogli s'arzniamij or. mn., inu flajshtrij njemu pomagat ǀ kader en greshni zhlovek s'vſemy boshimij arzniami or. mn. neosdravi ← srvnem. arzenīe ‛zdravilstvo, zdravilo’, nem. Arzenei; prim. pri Megiserju arznia ‛medicamentum, medicina’; → recnija.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

arcnija -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

arcnija -e (arcnija, ercnija, arcnja°) samostalnik ženskega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

konjski prid., F30, cabalinus, -a, -um, koinṡki; cynomia, -ae, konṡka muha; equinus, -a, -um, koynṡki; equisetum, koynṡki rèp; foenum graecum, koinṡka lezha; hippace, -ces, ſyr od kobile, konṡki ſyr; hippago, -nis, konṡka ladja, katero koinî vleizhejo, terṡhna ladja; instratum, ſléherna odeja, ali odétva, koinṡka dèka; seta equina, konṡka griva; veterinaria medicina, konṡka, ali ṡhivinska arznia; veterinarius, -rÿ, en tovornik: tudi en koynṡki arzat, ali ṡa ṡhivino
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: konjski prid., F2, phelandrium kojnska kumena, kojnske morok. Scop. [Pohlin se je tu zmotil; navedeno ime ima Hacquet, n. m., str. 51: Wasserpferd Saamen, Roßfenchel, Pferdsaamen u. s. f. krainerisch: Koina Kumena, auch Konska morok, welches aber unsere Nachbarn die Illyrer glattweg morok nennen. Phellandrium aquaticum.]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

likarija -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

medicīna, f. zdravilo, zdravništvo, die Medicin.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

medicina -e ž medicina, tj. nekirurško zdravilstvo: Medcina im. ed. vuzhj ſposnati sazhetik, inu urshohe teh bolesni ǀ morebitj ijh bosh vuzhil Theologjo, v'kaj s'eni vishi ſo trij s. Pershone, inu en ſam Bug … Morebiti Medicino tož. ed. de bi ſposnali muzh, inu nuz teh selijsh ← lat. (ars) medicīna ‛zdravilstvo, zdravništvo’; → medicina universalis

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

medicina universalis cit. ž zdravilo za vse bolezni: ta S. Arznja od G: Boga nam dana, osdravi vſe bolesni nashe dushe; osdravi otuk te offert: Vodenizo te ohernje … s'eno beſsedo je medicina Vniverſalis im. ed. ǀ Vij ſastopni Dohtary, inu Arzati, inu bote vidily, inu nashli Medicinam univerſalem tož. ed., katero do ſehmal nihdar nej ste mogli najti (I/1, 120) ← lat. medicīna universālis ‛zdravilo za vse bolezni’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

živinski prid., F14, abactor, en ẛhivinski tat; abigeátus, -ti, ẛhivinska tatvina, ali rupanîe; abigeus, -gei, en ẛhivinski tat, kateri ẛhivino krade; admistura, -ae, ẛhivinsku ẛdrushenîe; capitatio, -nis, vel jugatio, glavna ſhtivra, od ſléherne zhlovéske, ali ṡhivinske glave, ali od eniga para vollú; haruspex, -cis, en Bogoviz, kateri je mèrkal na oſſerzhje ṡhivinsku per nékadanîh offrih; lotium, -tÿ, ṡzalniza, zhloveṡka, ali ṡhivinṡka voda; mandra, vel mandria, ṡhivinṡka ṡhtala na puli pres ſtréhe; mola pecuaria, en ṡhivinṡki, ali konṡki malyn; ocymum, -mi, ṡhivinṡka pizha; oestrum, -tri, en obád, ali brèzel, ena huda ṡhivinṡka muha; pecuarius, en zhreidnik, ali ṡhivinṡki paſtyr; salviatum, -ti, ena ṡhivinṡka arznîa, katera ſe v'garlu ṡhivini po ſyli vtlazhi; veterinaria medicina, konṡka, ali ṡhivinska arznia

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.