cónski -a -o (ọ̑) ~a meja
dátumski -a -o (á; ȃ) ~i navedki; ~a meja
držáven -vna -o (á) Ta gozd je ~
držávni -a -o (á) ~ praznik; ~a meja
držávnost -i ž, pojm. (á)
francósko-italijánski -a -o (ọ̑-ȃ) ~a meja
konfín -a m (ȋ) neknj. pog. obcestni kamen, smernik; pokr. zah. državna meja, mejnik
límes -a m (ȋ) zgod. |utrjena rimska meja|
ločníca -e tudi lóčnica -e ž (í; ọ̑) neobč. meja; zem. ~ večnega snega
m1 m-ja tudi m m-a tudi m -- [mə̀ mə̀ja tudi èm êma tudi mə̀ in èm] m, prva oblika z -em (ə̏; ȅ ȇ; ə̏; ȅ) |ime črke ali glasu|: napisati ~; izgovor zobnoustničnega m-ja; proga m; prim. m-
M1 M-ja tudi M M-a tudi M -- [mə̀ mə̀ja tudi èm êma tudi mə̀ in èm] m, prva oblika z -em (ə̏; ȅ ȇ; ə̏; ȅ) |ime črke|: veliki ~
mêja -e tudi mêja -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi (é; é ẹ́/ẹ̑) prestopiti ~o; zasaditi živo ~; državna ~; jezikovne ~e; starostna ~; ~e znanja se širijo |področje, območje|; poud.: brez ~e razpravljati |zelo veliko, dolgo|; do skrajne ~e pošten |zelo pošten|; poslovati na ~i rentabilnosti |komaj še rentabilno| urad. delati, ukrepati v ~ah predpisov po predpisih
mêjnica -e ž (ȇ) neobč. meja, mejna črta: ~ med območjema; ~ med zavestjo in podzavestjo
nèvidljív -a -o (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) neobč. neviden1: ~a meja; biti ~
nèvidljívost -i ž, pojm. (ȅí) neobč. nevidnost
parcélen -lna -o (ẹ̑)
parcélni -a -o (ẹ̑) ~a meja, številka
podivjáti -ám dov. podivján -a; podivjánje; drugo gl. divjati (á ȃ) Pes je podivjal; ~ od jeze; poud. Živa meja je podivjala |je začela bujno, nepravilno rasti|; podivjati koga Slaba družba ga je podivjala
pràg prága m, dv. prága/-ôva -ov/-ôv; mn. prági/-ôvi -ov/-ôv (ȁ á) hišni ~; slušni ~; železniški ~i; neobč. ~ človekove vzdržljivosti meja; poud.: na ~u jeseni |na začetku|; domači ~ |dom, domača hiša|; prestopiti šolski ~ |iti prvič v šolo|
preslédkast -a -o (ẹ̑) ~a živa meja
preslédkasti -a -o (ẹ̑) čeb. ~a zalega
proti [poudarjeno próti] predl. z daj., nasprotnostni par je od
1. smerni prostorski iti ~ domu; cesta ~ Postojni; sedeti s hrbtom ~ vratom; meja ~ Hrvaški s Hrvaško
2. časovni priti ~ večeru; Vrnil se je ~ jeseni
3. vezljivostni glasovati ~ predlogu; cepiti ~ davici; odporen ~ okužbi; pozoren ●~ starejšim do starejših; imeti kaj ~ meni
4. vzročnostni ~ pričakovanju v nasprotju s pričakovanjem; neobč. vrniti ~ nagradi za nagrado; vstop ~ vabilu z vabilom; ~ svoji volji
5. lastnostni fotografirati ~ svetlobi; obrniti jadro ~ vetru; Proizvodnja se je ~ lanski povečala v primerjavi z; Moje skrbi so majhne ~ tvojim nasproti
6. povedkovniški Dela gredo ~ koncu; poud. Z njim gre ~ koncu |umira|
próti -- m (ọ̑) poud. Dovolj mi je teh tvojih večnih ~
rúbikon -a m (ȗ) publ. meja, mejnik
séča -e ž (ẹ́) pokr. severozah.: pokošena ~ košenica; živa meja; pojm., pokr. severozah. košnja
silábičen -čna -o (á) jezikosl. zlogoven
silábični -a -o (á) ~a meja
silábičnost -i ž, pojm. (á)
slovénsko-italijánski -a -o (ẹ́-ȃ) ~a meja
sovpádati -am nedov. -ajóč, -áje; sovpádanje (á ȃ; ȃ) Predavanja dveh profesorjev ~ajo; publ. sovpadati z/s čim Koristi delavcev ne ~ajo s koristmi delodajalcev niso enake, se ne ujemajo; publ. Narodnostna in državna meja ~ata sta enaki, se prekrivata
sovpásti -pádem dov. sovpàst; sovpádenje; drugo gl. pasti1 (á; á ȃ) Dogodka sta sovpadla; publ. sovpasti z/s čim Državna meja na tem mestu ~e z narodnostno je enaka, se prekriva
strížen1 -a -o (ȋ) ~a živa meja
švícarsko-italijánski -a -o (ȋ-ȃ) ~a meja
têči têčem nedov. têci -íte, tekóč; tékel têkla, tèč/têč; (tèč/têč) (é) Čas ~e; Dela ~ejo po načrtu; Meja ~e po reki; Stroj mirno ~e; Voda ~e čez jez; poud. ~ po opravkih |hitro iti|; brezos. Iz rane mu ~e
vzporédnik -a m (ẹ̑) Kraja ležita na istem ~u; Meja teče po 38. ~u; ~i južne, severne zemljepisne širine; publ. prepotovati vse ~e in poldnevnike ves svet
zabrisováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zabrisovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ sledove v snegu; ~ dokaze o svoji krivdi
zabrisováti se -újem se (á ȗ) Meja med resničnostjo in domišljijo se ~uje
začŕtan -a -o (ŕ; ȓ) začasno ~a meja zarisana; publ. Vse je šlo svojo ~o pot vnaprej določeno
začŕtanost -i ž, pojm. (ŕ; ȓ)
znàn znána -o in znán -a -o; bolj ~ (ȁ á á; á) zelo ~ zdravnik; biti ~; znan komu Rokopis mi je ~; znan po čem Kraj je ~ ~ marmorju; znan z/s kom biti ~ z vsemi prebivalci
znáni -a -o (á) ~ glas; mat. ~ člen enačbe
znáni -ega m, člov. (á) Nobenega ~ega ni bilo v čakalnici
znáno -ega s, pojm. (á) meja ~ega
živíca -e ž (í) neobč. ~ ob cesti živa meja; rastl. |poganjek|; snov., kmet. |zemlja|