klobásičar in klobasíčar -ja m (á; ȋ) kdor dela, izdeluje klobase: mesar in klobasičar / razpisano je mesto mesarja klobasičarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
mesár -ja m (á) - 1. kdor se poklicno ukvarja s klanjem živali, izdelovanjem mesnih izdelkov: mesar je prašiča zaklal in naredil klobase; izučiti se za mesarja; kupiti pri mesarju / mesar sekač
- 2. ekspr., navadno v povedni rabi kdor brezobzirno, grobo dela, ravna: ta zobozdravnik je pravi mesar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
podtakníti in podtákniti -em dov. (ī á) nav. ekspr. - 1. skrivaj dati, položiti kaj na določeno mesto z namenom
- a) znebiti se česa: igralno karto so mi podtaknili; mesar mu je podtaknil kos žilnate govedine
- b) škodovati: podtakniti bombo na postaji; v hrano mu je podtaknila strup / podtakniti dokaze / povsod skušajo podtakniti svoje agente
// skrivaj dati: podtakniti pismo / vedno mu je znala podtakniti kake dobrote / tako majhen oddajnik je mogoče marsikje podtakniti skrivaj položiti
♦ lov. podtakniti jajca podložiti jajca druge vrste
- 2. povzročiti, da kdo nevede govori, ravna tako, kot želi drug: to misel mu je podtaknil; mnenje, stališče so mu gotovo podtaknili / svoje želje je znal podtakniti njej / takoj mu je postalo jasno, kaj mu hoče podtakniti
● ekspr. otroka mu je podtaknila povzročila, da ima nevede tujega otroka za svojega
// pripisati, prisoditi kaj neresničnega: krivdo za soudeležbo so mu podtaknili / vašemu dejanju so podtaknili slabe nagibe - 3. namenoma, skrivaj povzročiti požar: niso mogli ugotoviti, kdo je podtaknil / znosil je slamo na kup in podtaknil zažgal
// ugotovili so, da je požar podtaknil sosed - 4. redko podstaviti, podložiti: podtakniti desko; pod glavo si je podtaknil odejo
podtáknjen -a -o: podtaknjen požar; podtaknjeni peklenski stroj je eksplodiral
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
prikláda -e ž (ȃ) - 1. star. dodatek: izboljšati jed s prikladami / marsikaj v njegovi pripovedi je lažna priklada / izplačevati komu priklade
● zastar. zeblo ga je, za priklado so se mu pa še posmehovali za nameček - 2. nekdaj kosti, manjvredni deli mesa, ki se pri tehtanju dodajo mesu v določenem razmerju in zaračunajo po ceni zahtevanega mesa: mesar mu je dal dosti priklade
- 3. v stari Avstriji lokalni dodatek k državni davščini; doklada: davki so ostali enaki lanskim, priklade so se pa zvišale; občinska priklada
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
razčetvériti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) - 1. razkosati zaklano žival na četrti: mesar je zaklanega prašiča razčetveril
- 2. usmrtiti z razsekanjem, raztrganjem telesa: Gubca so mučili in razčetverili
razčetvérjen -a -o: razčetverjena ovca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
razdévati -am stil. -ljem nedov. (ẹ́) - 1. redko razlagati: takoj je začela razdevati stvari po mizi
- 2. star. rušiti: uporniki so razdevali gradove in mesta
● star. bolezen mu razdeva telo uničuje; nar. mesar razdeva zaklanega prašiča razkosava; nar. razdevati stroj razstavljati, razdirati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
razkósati -am dov. (ọ̑) iz celote narediti kose, dele: razkosati zemljišče / razkosati na več delov / razkosati jabolko, pomarančo / mesar je razkosal zaklano živalrazkósan -a -o: razkosan piščanec; razkosano posestvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
sekáč -a m (á) - 1. kdor seka, podira drevesa: sekači so posekali najlepše smreke; najeli so več sekačev; sekači in tesarji
// kdor kaj seka sploh: sekač sladkornega trsta; sekač v kamnolomu / mesar sekač - 2. orodje za sekanje, izsekavanje: sekač za led; izvijač in sekač
// nar. priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem; klestilnik: s sekačem obsekati vejo
♦ vet. velik nož za sekanje roževine na kopitu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
živál -i [au̯] ž (ȃ) - 1. bitje, ki se hrani z organskimi snovmi, ima čutila in se navadno lahko premika: žival napade, se pase, pogine; gojiti, pariti, udomačiti živali; žarg., lov. položiti žival na dlako ustreliti jo; dolgodlaka, krotka, škodljiva, velika žival; žival z dolgim repom; čreda živali; trpi kot žival zelo
// divje, domače živali; jamska, morska žival; klavna, molzna, plemenska, vprežna žival; mesojeda, rastlinojeda žival; sveta žival; ekspr. kralj živali lev
// v različnih religijah daritvena žival; v muslimanskem in židovskem okolju nečista žival / mesar razkosa žival truplo zaklane živali
// človek je žival, ki misli in govori
♦ agr. dobro izkrvavela žival ki ji je ob zakolu odtekla vsa kri; pitovna žival; biol. določiti žival po značilnostih ugotoviti njeno sistematsko pripadnost; dvospolna, enospolna žival; enocelične, mnogocelične živali; nižje živali nevretenčarji; lov. odstreliti bolne, stare živali; lovna žival; med. poskusna žival; vet. male živali domače živali razen goveda, konja; nadgrajena žival ki ima zadnji del hrbta višji od sprednjega; zool. žival bitje, ki se hrani s snovmi, nastalimi v drugih organizmih, iz celic brez trdne stene, sposobno čutenja, premikanja; hladnokrvna, mrzlokrvna, toplokrvna žival; lihoprsta žival
// ed., ekspr. več živali, živali: vsa žival v hlevu je bila mirna / gozdna žival je prilezla iz skrivališč - 2. igrača, ki predstavlja žival: v trgovini z igračami kupiti kakšno žival; gumijasta, plišasta žival; žival iz plastike
- 3. ekspr. bitje, ki ne čustvuje, misli: takega trpljenja še žival ne bi prenesla; za nekatere ljudi so bili delavci samo živali; ravnati s kom kot z živaljo
// bitje, katerega življenje in ravnanje določajo telesne potrebe, nagoni: človek je včasih žival / v ljudeh je veliko živali imajo veliko lastnosti, značilnih za živali
// moški so pohotne živali / kot psovka ti žival nesramna - 4. ekspr. surov, hudoben človek, zlasti moški: užalili so ga in ta žival jih je hotela kar postreliti / kot psovka o ti žival, kar na cesti si jih pustil
- 5. ekspr. zelo delaven, potrpežljiv človek, zlasti ženska: ta žival se bo še pretegnila / uboga žival, kako se trudiš
- 6. ekspr., v povedni rabi, s prilastkom izraža, da je osebek tak, kot ga določa prilastek: njegova žena je mlada in prijazna žival / on je pomembna žival ima pomemben položaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
žvarovína in žvárovina -e ž (í; á) pog. nekvalitetno meso z veliko maščobe, mren, kit: samo žvarovino jedo;
mesar mu je podtaknil kos žvarovine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.