ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Balsam in lat.balsamum iz gr.bálsamon, to pa iz neke semit. predloge, sorodne z arab.balsam - več ...
bèzeg bèzgainbezèg bezgàsamostalnik moškega spola[bə̀zək bə̀zga]in[bəzə̀k bəzgà]
1. grm ali nizko drevo z drobnimi rumenkasto belimi cvetovi v socvetjih in črnimi plodovi; primerjaj lat.Sambucus nigra; SINONIMI: iz botanikečrni bezeg
1.1. cvetovi ali plodovi te rastline, zlasti kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: črni bezeg, divji bezeg, smrdljivi bezeg, španski bezeg ETIMOLOGIJA: = hrv.kajk.bezek, nar.srb.bázag, sorodno še hrv.bàzga, čak.bȃzd, nar.rus.bóz, češ.bez < pslov.*bъzgъ, *bъzdъ, *bъzъ, morda prvotno *bъzdъ, iz ide.*bheu̯‑‛napihniti, nabuhniti’ + *(o)zdo‑‛veja’, prvotno *‛napihnjena, nabuhla veja’ - več ...
brálnik brálnikasamostalnik moškega spola[brálnik]
1. manj formalno vrednost 1000 denarnih enot; SINONIMI: manj formalno, ekspresivnojurček
2. užitna goba s svetlo ali temno rjavim klobukom, ki raste poleti in jeseni; primerjaj lat.Boletus reticulatus,Boletus edulis; SINONIMI: jurček
ETIMOLOGIJA: v prvem pomenu po svetem Juriju, upodobljenem na bankovcu za tisoč dinarjev, iz časa Kraljevine Srbov Hrvatov in Slovencev, v drugem pomenu verjetno nastalo iz svetniškega imena Jurij kot tabuistično ime
kikiríkati kikiríkamnedovršni glagol[kikiríkati]
1. oglašati se z visokimi, zateglimi, predirljivimi glasovi, značilnimi za petelina
2. navadno slabšalno samozavestno, domišljavo govoriti, razpravljati o čem, napovedovati kaj, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost, občudovanje
3. ekspresivno javno opozarjati na kaj, napovedovati kaj, navadno med prvimi
1. žuželka črne ali rjave barve z daljšimi tipalkami, ki živi v zemlji na travniku
1. kar kdo izrazi z namenom, da se to sprejme, upošteva, se za to odloči
oslàd osládainoslád osládasamostalnik moškega spola[oslàt osláda]in[oslát osláda]
1. iz botanike travniška ali močvirska rastlina s pernato deljenimi listi in drobnimi belkastimi cvetovi v razvejanih socvetjih ali del te rastline; primerjaj lat.Filipendula
4. uvaja razmerje vrednotenja, opredeljevanja z določenim merilom v odnosu do koga, česa
4.1. uvaja razmerje določanja, opredeljevanja glede na določeno lastnost, značilnost v odnosu do koga, česa
5. uvaja razmerje mere, obsega pri delitvi česa v odnosu do koga, česa
5.1. uvaja razmerje mere, obsega sploh, navadno v zvezi s ceno
6. uvaja razmerje načina, sredstva v odnosu do koga, česa
6.1. uvaja razmerje načina, poteka dejanja v odnosu do koga, česa
7. uvaja razmerje vzroka, posledice v odnosu do koga, česa
8. uvaja razmerje izhajanja, izvora v odnosu do koga, česa
9. uvaja razmerje podobnosti, pripadnosti v odnosu do koga, česa
II. s tožilnikom
1. tudi kot navezna oblika osebnega zamika s v obliki pó- izraža, da gibanje, premikanje, navadno na določeno mesto, poteka z namenom dobiti, poiskati koga, kaj
2. izraža način ravnanja, dojemanja, vrednotenja česa
III. s prislovno vrednostjo, brez vpliva na sklon
1. uvaja razmerje mere, obsega, vrednosti v odnosu do koga, česa
IV. v predložni zvezi s prislovom
1. izraža način, kako kaj poteka, se dogaja, obstaja
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus., polj., češ.po < pslov.*po, verjetno < ide.*pos‛k, za’ - več ...
selén selénasamostalnik moškega spola[selén]
element rdeče, sive ali črne barve, ki samo na svetlobi prevaja električni tok, kemijski element; simbol:Se
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Selen, frc.sélénium, angl.selenium iz nlat.selenium, iz gr.selḗnē‛luna, mesec’
1. mehka kovina modrikasto bele barve, kemijski element
sìr sírasamostalnik moškega spola[sìr]
1. mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem
1.1. temu podoben živilski izdelek, zlasti rastlinskega izvora
1.2. ki se pridobiva od krav ali nastane s predelavo mleka krav
. mehki sir, ki zori v slanici, zlasti iz ovčjega, kozjega mleka, po izvoru iz Grčije
. kremast sveži sir iz smetane, po izvoru iz Italije
1. mehek nezorjen mlečni izdelek, narejen iz sirotke ali mleka
škrípniti škrípnemdovršni glagol[škrípniti]
1. oddati predirljiv, visok zvok zaradi trenja, drgnjenja
2. slabšalno priti v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalnocrkniti, neformalno, slabšalnokrepniti
2.1.slabšalno priti v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalnocrkniti, neformalno, slabšalnokrepniti
3. ekspresivno priti v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalnocrkniti, neformalnokrepniti
4. ekspresivno prenehati potekati, delovati gladko, brez težav, navadno za krajši čas, imeti očitne pomanjkljivosti; SINONIMI: ekspresivnozaškripati