aboníranec -nca m, člov. (ȋ) 1. kdor ima abonma: Gledališki program si je pridobil kar nekaj novih abonirancev 2. ekspr. kdor si vedno znova pridobi, ima vnaprej zagotovljen kak položaj, kako mesto: Zavzema se za štiriindvajsetčlansko skupno evroligo z enaindvajsetimi aboniranci E (↑)abonírati se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alternatívaSSKJ -e ž (ȋ) 1. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih; alter scena (2), alternativna scena: Razstava se osredotoča predvsem na likovne manifestacije celjske alternative, ki se je rojevala v duhu rock glasbe tistega časa 2. dejavnost take skupine, navadno kulturna: festival alternative; denar za alternativo; Mesto in država sta alternativo voljna priznati za kulturo, nista pa ji pripravljena zagotoviti pogojev za nemoteno prakticiranje E ← nem. Alternative ← frc. alternative iz ↑alternatívni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bánčnica -e ž, člov. (ȃ) 1. vodilna bančna uslužbenka: Finančne posle in izpraznjeno mesto v upravi je prevzela izkušena bančnica 2. ženska, ki dela na banki: Goljufivo bančnico so razkrinkali z notranjim sistemom revizije, ki so ga nekoliko spremenili, zato se je uslužbenka tudi ujela v zanko E (↑)bánčnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bencínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na avtomobilizem in motociklizem: bencinski spektakel; bencinski šport; bencinska legenda; Nemški bencinski zvezdnik je skušal rešiti položaj tako, da je zmagovalni pokal in častno mesto na najvišji stopnici prepustil moštvenemu kolegu E (↑)bencínbencínski sêrvis -ega -a m (ȋ, ȇ)
stavba ob cesti z napravami za oskrbo vozil z gorivom in objekti za potrebe potnikov: gradnja bencinskega servisa; mreža bencinskih servisov; Ob nenehnem višanju trošarin bodo vozniki na bencinskih servisih vse pogosteje soočeni z novimi cenami bencina
bencínski tólar -ega -ja m (ȋ, ọ̑) v letih od 1994 do 2007
denar, namenjen za gradnjo avtocest v Sloveniji, sprva določen kot delež od vsakega litra prodanega bencina ali dizelskega goriva: zakon o bencinskem tolarju; Ni prav, da se denar od bencinskega tolarja porablja za druge potrebe v proračunu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
blôg -a in blóg -a m (ȏ; ọ̑) spletno mesto, na katerem avtorji s pomočjo preprostega vmesnika objavljajo besedila, slike, posnetke, bralci pa imajo navadno možnost komentiranja; spletni dnevnik: pisanje bloga; Moral bo raziskovati otok, veliko plavati in se potapljati ter o vsem tem pisati v blogu E ← agl. blog, skrajšano iz weblog iz web 'mreža, splet' + log v pomenu 'dnevnik'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dizájnerski -a -o prid. (á) ki se nanaša na dizajnerje ali dizajnerstvo: dizajnerska oblačila; Ponoči mesto zaživi v povsem drugi luči: po ulicah se sprehajajo mladeniči, oblečeni po zadnji dizajnerski modi E ↑dizájnerdizájnersko prisl. (á)
V kopalnicah sta tako banja kot tuš, pa tudi opremljene so prav dizajnersko, kot je navada v dražjih hotelih
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dokapitalizácija -e ž (á) ekon. vložitev dodatnega kapitala za povečanje osnovnega: potrditi dokapitalizacijo; dokapitalizacija banke; dokapitalizacija podjetja; postopek dokapitalizacije; Ker je sejemska dejavnost za mesto zelo zanimiva, smo se z mestno občino dogovorili za dokapitalizacijo in tako zagotovili denar za nujno potrebne investicije E ↑dokapitalizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dónorka -e ž (ọ́) 1. člov. med. ženska, ki daruje svoje telesne organe ali spolne celice; dajalkaSSKJ, darovalkaSSKJ: S posebnim postopkom se odvzame jedro jajčne celice ženske, ki po naravni poti ne more zanositi, v izpraznjeno mesto pa se vstavi jajčno celico donorke 2. vet. samica živali, zlasti goveda, ki daje spolne celice ali zarodke: krava donorka E ↑dónor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
downtown -a cit. [dáu̯ntáu̯n] m (ȃ-ȃ) v ameriškem okolju središče velemesta: Downtown je bil nekdaj poslovna četrt, danes pa daje Los Angelesu socialni in kulturni utrip E ← amer. agl. downtown iz down 'spodaj, navzdol' + town 'mesto' po južnem, starejšem delu New Yorka na otoku Manhattan
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
DVD-téka -e [dẹvẹdé-téka in dəvədə̀-téka] ž (ẹ̑-ẹ̑; ə̏-ẹ̑) 1. ustanova, ki sistematično zbira, hrani in izposoja DVD-je: Največja evropska DVD-teka Lovefilm bo ponudila internetne prenose filmov 2. sistematično urejena zbirka DVD-jev: domača DVD-teka; Film je zares dober, zato mora najti mesto v vaši DVD-teki, če zaradi drugega ne, pa zaradi obilice dodatkov na obeh ploščkih E ↑DVD + (↑)(biblio)téka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
elektrónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki obstaja v digitalni obliki: elektronsko sporočilo; Z naraščanjem števila elektronskih dokumentov se hitro pojavijo podobne težave, s katerimi se srečujejo upravljavci v papirnatih skladiščih 2. ki se nanaša na prenos podatkov in informacij prek računalnikov ali drugih elektronskih naprav: elektronska komunikacija; elektronsko poslovanje; Demokratične čase so napovedovala pisma bralcev, nato pa alternativne in opozicijske publikacije, medtem ko opozicijskih elektronskih medijev v Sloveniji pravzaprav nikoli nismo imeli E (↑)elektrónelektrónska denárnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
1. prostor v računalniškem sistemu finančnega centra, kjer so shranjeni podatki o uporabnikih tega sistema in njihovih vloženih sredstvih: Študentje na nekaterih britanskih univerzah, v Edinburghu in Exetru, imajo dostop do elektronskih denarnic, v katerih nosijo elektronski denar
2. kartica za brezgotovinsko plačevanje, navadno manjših zneskov: Medtem ko se bankomatne kartice uporabljajo za takojšnje plačilo, kreditne pa za odloženo plačilo, so elektronske denarnice predplačniške
elektrónska konferénca -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
konferenca, na kateri s pomočjo informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci; e-konferenca: Pri nas še malo uveljavljene so zlasti elektronske konference, ki so se drugod že izkazale kot odlična skupinska priprava študentov na izpite
elektrónska póšta -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; e-mail1 (1), e-pošta (1), mail1 (1): odgovoriti po elektronski pošti; Hvala bogu, da smo v informacijski dobi, kjer na vsakem koraku lahko uporabljaš internet in elektronsko pošto
2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; e-mail1 (2), e-pošta (2), mail1 (2): poslati elektronsko pošto; nezaželena elektronska pošta; Posebno težko je, ko gredo po zlu pomembni poslovni podatki, nič lažje, ko se izgubijo družinske fotografije ali elektronska pošta
elektrónska redoválnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
storitev, ki staršem omogoča pregled nad šolskimi ocenami in drugimi podatki otroka prek interneta: Elektronsko redovalnico bosta podjetji osnovnim in srednjim šolam predstavili ta ali prihodnji teden
elektrónska táblica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
majhni tablici podobna elektronska naprava za evidentiranje prehodov cestninskih postaj: Največjega stroška pri uvajanju elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku ne predstavljajo elektronske tablice, ampak sistemi za nadzor, identifikacijo in obračun
elektrónska tájnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
računalniški sistem, ki sprejema sporočila uporabnikov v slikovni, zvočni ali besedilni obliki: Če modem podpira tudi funkcijo elektronske tajnice, lahko na ta način poslušamo prejeta sporočila ali prek zvočne kartice posnamemo vstopna sporočila
elektrónska váruška -e -e ž (ọ̑, ȃ)
priprava za zaznavanje zvokov v prostoru z otrokom in njihovo prenašanje v drug prostor; babyphone: Večini staršem elektronske varuške ustrezajo, saj lahko ta čas porabijo za svoje obveznosti, pa še cenovno je takšno varstvo najugodnejše
elektrónski časopís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
1. elektronska izdaja časopisa, navadno na spletu: Televizijsko podjetje že več let intenzivno razvija tudi svoj elektronski časopis
2. storitev, ki jo ponujajo časopisne hiše, da naročenim uporabnikom po elektronski pošti pošiljajo najnovejše članke: Glede na to, da sem veliko na poti, mi ne uspe sistematično spremljati elektronskih časopisov
elektrónski denár -ega -ja m (ọ̑, á)
1. denar na računih, ki je namenjen brezgotovinskemu poslovanju med različnimi računi: Centralne banke lahko neomejeno ustvarjajo papirnati oziroma elektronski denar, količine zlata pa so omejene
2. brezgotovinsko poslovanje med različnimi računi: Računalniško izmenjavanje poslovnih podatkov je prineslo tudi posodobitev plačilnega prometa, imenovano elektronski denar
elektrónski fórum -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
spletno mesto, na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja, mnenja, stališča; forum: Vem, da ni nič novega, kako se ljudje, ki se ne znajo ali ne upajo niti podpisati, varno skriti repenčijo po elektronskih forumih
elektrónski naslòv -ega -ôva m (ọ̑, ȍ ó)
naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega srednji del je znak @; e-naslov, e-poštni naslov: Odgovore pošljite na elektronski naslov pop@delo.si
elektrónski podpís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
kodirana datoteka, ki omogoča preveritev istovetnosti podpisnika; digitalni podpis, e-podpis: Pri elektronski oddaji obrazcev je težava v njihovem podpisovanju, zato lahko uporabnik naroči digitalno potrdilo, elektronski podpis, ki se šteje za enakovrednega fizičnemu
elektrónski slovár -ega -ja m (ọ̑, á)
slovar v elektronski izdaji: Programsko okolje slovarja ponuja številno dodatno orodje, zaradi katerega je elektronski slovar za uporabnika prijaznejši od knjižne izdaje
elektrónski smóg -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
elektromagnetna polja, ki nastajajo ob vključenih električnih ali elektronskih napravah; električni smog, elektrosmog: Mislili smo, da si ni treba delati skrbi zaradi sevanj mobilnikov, zaradi tega elektronskega smoga, ki bi nekoč lahko škodoval zdravju
elektrónsko črnílo -ega -a s (ọ̑, í)
tehnologija, ki omogoča grafični prikaz podatkov na posebnih zaslonih, ki niso občutljivi na sončno svetlobo: Elektronsko črnilo je podobno navadnemu, le da vsebuje milijone mikrokapsul, ki so občutljive za spremembo električnega naboja
elektrónsko pisálo -ega -a s (ọ̑, á)
pisalo, s katerim lahko pišemo po posebnem zaslonu: Pero je zgrajeno tako, da ga uporabljamo kot elektronsko pisalo ali pa z njim pišemo po navadnem listu papirja
elektrónsko poslovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
trgovanje ter komuniciranje in upravljanje odnosov s strankami prek internetnega omrežja: Elektronsko poslovanje omogoča pocenitev državne uprave, povečanje njene učinkovitosti in odzivnosti
elektrónsko trgovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
nabava in prodaja prek internetnega omrežja: Raziskave so pokazale, da vedno več vodilnih poslovnežev v Evropi vendarle prepoznava prednosti elektronskega trgovanja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
flánca -e ž (ȃ) pog. 1. mlada, iz semena ali rastlinskega dela vzgojena rastlina za vsaditev na stalno mesto; sadikaSSKJ: Na vrtnarski prireditvi si bodo vrtičkarji med sabo lahko izmenjali tudi flance 2. pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu vsebinsko prazno, dolgovezno govorjenje: Država ne bo več izbirala sredstev, kako obračunati s korupcijo – in tokrat ne gre samo za flance E (↑)flancáti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
fórumSSKJ -a m (ọ̑) spletno mesto, na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja, mnenja, stališča; elektronski forum: spletni forum; Kontaktni portal vsebuje forum in obrazec za postavljanje vprašanj vsem službam v občinski upravi E ← agl. forum ← lat. forum 'trg, javno življenje, sodstvo'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
glós -a in gloss -a cit. [glós] m (ọ̑) pog. tekoče ličilo, ki daje ustnicam bleščeč sijaj; bleščilo, lip gloss: brezbarvni glos; Naraven make-up z nežno poudarjenimi ličnicami in kančkom glosa na ustnicah bo pravšnji za delovno mesto in vsakdanjik E ← agl. gloss, prvotno 'lesk, svetlikanje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
grafítarstvo -a s (ȋ) dejavnost grafitarjev: razcvet grafitarstva; Čeprav je grafitarstvo nezakonito in je po zakonu (neuspešno) preganjano, pa bi bilo brez njega glavno mesto bržkone umetniško precej osiromašeno E ↑grafítar
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
granatírati -am nedov. in dov. (ȋ) obstreljevati z granatami: Med prebivalci se širi strah, saj uporniki vztrajno grozijo, da bodo mesto granatirali E (↑)granáta1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
grúzijščina -e ž (ú) gruzinski jezik; gruzinščina: Tu je mogoče slišati albanščino, romunščino, srbščino, makedonščino, bolgarščino in celo gruzijščino, zato se zdi, kakor da se je mesto povrnilo v svoje turške ali celo bizantinske čase E iz grúzijski po imenu države Gruzija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
híperpovezáva -e ž (ȋ-ȃ) element računalniškega dokumenta, ki omogoča premik v drug dokument ali na drugo mesto v istem dokumentu; link, nadpovezava, povezava (2): odstraniti hiperpovezavo; vstavljanje hiperpovezave; Ko bodo uporabniki dokumenta kliknili hiperpovezavo, se bo prikazalo pogovorno okno za pošiljanje e-poštnega sporočila E (↑)hiper… + (↑)povezáva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
iniciácijski -a -o in iniciacíjski -a -o [inicijacijski] prid. (á; ȋ) 1. pri nekaterih prvobitnih ljudstvih ki se nanaša na obredno sprejemanje mladine med odrasle: iniciacijski obred; iniciacijski ples; Če se s predporočno iniciacijo konča iniciacijska veriga, to še ne pomeni, da se s poroko zaključi napredovanje na družbeni lestvici 2. ki se nanaša na začetek kake dejavnosti, novega obdobja: Mesto je pridobilo nov segment kulture, s tem pa se je še dodatno potrdila njegova vloga iniciacijskega prostora novih gibanj E ↑iniciácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
intercity1 -ja cit. [íntersíti] m (ȋ-ȋ) hiter, udoben vlak, ki ustavlja samo na pomembnejših postajah: vozovnice za intercity; Konec leta bo intercity razdaljo prevozil v uri in pol E ← agl. intercity iz (↑)inter… + city 'mesto, velemesto'; prvotno v Veliki Britaniji kot ime železniške mreže InterCity (od 1950)intercity2 -- v prid. rabi
Intercity vlak Pohorje bo po novem vozil od Gradca do Kopra in nazaj
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
kazálecSSKJ -lca [in kazau̯ca] m (ȃ) grafični element, ki kaže trenutni položaj na zaslonu in ga upravljamo z miško ali drugo kazalno napravo; kurzor: premikanje kazalca po zaslonu; Z vnovičnim pritiskom na tipko boste prekopirano besedilo vstavili oziroma prilepili na mesto kazalca E (↑)kázati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
kickboxing1 -a cit. [kígbôksing-] in kíkbôksing -a m (ȋ-ȏ) šport, podoben standardnemu boksu, pri katerem se tekmovalca udarjata s pestmi in nogami; kikboks: Imam vse naslove v mlajših kategorijah, dve zlati odličji s članskih SP, najboljša na stari celini sem bila celo v kickboxingu | Nosilec črnega pasu pri kikboksingu, evropski prvak v težki kategoriji te discipline, je nasprotnika ves čas udarjal z desnico v pleksus E ← agl. kickboxing iz kick 'brcniti' + boxing 'boks'kickboxing2 -- v prid. rabi
Tekmovalci celjskega kickboxing kluba so upravičili pričakovanja in v prvem kolu državnega prvenstva osvojili eno prvo, dve drugi in eno tretje mesto | Selektor slovenske kikboksing reprezentance meni, da so nekateri tekmovalci in tekmovalke že v dobri formi, kar kaže, da so v klubih dobro izrabili pripravljalni del pred novo sezono
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
línkSSKJ -a m (ȋ) pog. element računalniškega dokumenta, ki omogoča premik v drug dokument ali na drugo mesto v istem dokumentu; hiperpovezava, nadpovezava, povezava (2): Vsak link je opremljen s kratkim opisom vsebine in oceno, to pa močno povečuje uporabno vrednost prikazanih povezav E ← agl. link, prvotno 'člen v verigi'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
lôvecSSKJ -vca m (ó) lôvec na gláveSSKJ -vca -- -- m, člov. (ó, á) ekspr.
kdor išče strokovnjake, primerne za določeno delovno mesto, in jih poskuša prepričati, naj sprejmejo zaposlitev pri drugem delodajalcu: Če lovci na glave znajo zagotoviti res izjemne strokovnjake, so podjetja to pripravljena plačati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
mastodóntSSKJ -a m (ọ̑) ekspr. kar je pretirano veliko, nepraktično, neskladno: nakupovalni mastodonti; železarski mastodont; Gradijo nove trgovske mastodonte, ki bodo zadušili mesto E ← agl. mastodont ← nlat. mastodōn ← gr. mastós 'dojka' + odoús rod. odóntos 'zob'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
nàdpovezáva -e ž (ȁ-ȃ) element računalniškega dokumenta, ki omogoča premik v drug dokument ali na drugo mesto v istem dokumentu; link, hiperpovezava, povezava (2): Pri pretvorbi je pomembno, da se ohrani vsa oblika dokumenta, tudi zaznamki in morebitne nadpovezave na druge dokumente E (↑)nad… + ↑povezáva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
nàjdestinácija -e in náj destinácija -- -e ž (ȁ-á; ȃ, á) zelo cenjen ciljni kraj za različne dejavnosti: turistična najdestinacija; Portugalsko glavno mesto so postavili na vrh desetih najdestinacij E ↑nàj… + ↑destinácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
plúžniSSKJ -a -o prid. (ȗ) plúžna enôta -e -e ž (ȗ, ó)
1. organizacijska enota za odstranjevanje snega s snežnim plugom: Na ceste in peščeve površine so že ob 4. uri zjutraj poslali vse razpoložljive plužne enote in posipalnike
2. območje odstranjevanja snega s snežnim plugom: Mesto bo tudi letos razdeljeno na dvanajst plužnih enot, prva prioriteta pa bodo tako kot vedno avtobusne proge
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
poameričánitiSSKJ -im dov. (á ȃ) narediti kaj ameriškemu podobno po načinu življenja in mišljenja; poamerikaniti, zamerikanizirati: Nemški socialdemokrati so povsem poameričanili svojo predvolilno kampanjo in dosegli velik volilni uspeh E iz američániti po imenu prebivalca države ali celine Amerikapoameričániti se -im se dov. (á ȃ)
privzeti ameriški način življenja in mišljenja; zamerikanizirati se: Mesto se je povsem poameričanilo: dobilo je nadvse moderne četrti, borzo, veleblagovnice in tovarne visoke tehnologije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
povezávaSSKJ -e ž (ȃ) 1. možnost izmenjavanja informacij med elektronskimi napravami: mrežne povezave; uporabne povezave; Povezava na zbirko podatkov prek standardnega vmesnika ne predstavlja nobenega problema 2. element računalniškega dokumenta, ki omogoča premik v drug dokument ali na drugo mesto v istem dokumentu; link, hiperpovezava, nadpovezava: Prejemnik bo dobil obvestilo, da ga čaka voščilnica, in dovolj bo že klik na povezavo v sporočilu in v spletnem brskalniku se mu bo odprla vaša voščilnica E (↑)povézati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
pozicionírati -am [pozicijonirati] nedov. in dov. (ȋ) umeščati kaj, iskati mesto za kaj, zlasti v političnem, poslovnem svetu: strateško pozicionirati podjetje; Za proizvajalca je pomembno, da pozicionira svojo blagovno znamko, stoji za njo in jo predstavlja porabniku E ← nem. positionieren iz ↑pozícija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
preparkírati -am dov. (ȋ) 1. parkirati, postaviti vozilo drugam, na drugo mesto: Avto so preparkirali in zaklenili 2. fin. navidezno prodati ali zastaviti kaj, zlasti delnice, zaradi večjih koristi in manjših zapletov v zvezi z njihovim lastništvom: Špekulantu se nikakor ne sme dopustiti, da delnice preparkira; potem jih bo pa čez nekaj let preparkiral nazaj po simbolični ceni E (↑)parkírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
prijádratiSSKJ -am dov. (ȃ) ekspr. z jadranjem dobiti, doseči: Prijadral jim je prvo mesto E (↑)jádrati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
priključnína -e ž (ī) 1. plačilo za priključek: priključnina brez prometnega davka; Cena telefonije se spreminja s priključnino 2. znesek, ki se plača za priključitev česa: Ob začetku delovanja je signal pokril komaj mesto z okolico, priključnina pa je bila približno 10 tisoč evrov E (↑)prikljúčiti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
prométniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) prométni stôžec -ega -žca m (ẹ̑, ó)
prometni znak v obliki stožca, ki označuje mesto izvajanja vzdrževalnih del na cesti: gumijast prometni stožec; Zložljivi prometni stožec z dvema lučkama omogoča največjo možno vidnost v vseh vremenskih razmerah
prométni šók -ega -a m (ẹ̑, ọ̑)
zastoj prometa, ki navadno za dalj časa onemogoči normalni potek in pretok vozil: povzročiti prometni šok; Za preprečitev popolnega prometnega šoka ob prenatrpanosti cest in praznih avtobusih in vlakih, ki vozijo vse redkeje, je treba takoj nekaj ukreniti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
računálniškiSSKJ -a -o prid. (ȃ) računálniška ígrica -e -e ž (ȃ, ȋ)
igra, pri kateri igralec navadno z igralno palico, s pritiskanjem na tipke tipkovnice upravlja s podobami na zaslonu, ki jih ustvarja računalniški program; videoigra, videoigrica: igrati računalniške igrice; Če šolar med počitnicami postane žrtev zasvojenosti z računalniškimi igricami, bo imel ob začetku novega šolskega leta resne težave
računálniška mréža -e -e ž (ȃ, ẹ́)
povezava vozliščnih in osebnih računalnikov: lokalna računalniška mreža; svetovna računalniška mreža; Preko računalniških mrež lahko današnji koncerni, ki bi bili prej nevodljivi, usklajujejo delo več sto tisoč sodelavcev
računálniška písmenost -e -i ž (ȃ, ȋ)
obvladanje temeljnih znanj in veščin za učinkovito uporabo računalnika ter poznavanje nanj navezujočih se možnosti in veščin za uporabo interneta ter komunikacije prek elektronskih medijev: Danes se je prag računalniške pismenosti rahlo dvignil
računálniška simulácija -e -e ž (ȃ, á)
virtualna, računalniška predstavitev predvidene, potencialne situacije, dogodka, abstraktnega modela, pripravljena zlasti v eksperimentalne, raziskovalne namene: Kljub najsodobnejšim računalniškim simulacijam ostajajo podnebni pojavi včasih uganka
računálniška tomografíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; CT1 (1): preiskava z računalniško tomografijo; Znanstveniki upajo, da bi lahko zdravniki že v dveh letih z računalniško tomografijo dobivali natančne podatke o kakovosti pacientovih kosti
računálniška umétnost -e -i ž (ȃ, ẹ́)
umetnost, ki izrablja možnosti, ki jih daje računalnik: mednarodni festival računalniške umetnosti; Umetnik slovenskega rodu je eden svetovnih pionirjev računalniške umetnosti, razpoznaven pa je predvsem po uporabi računalnika kot sredstva za umetniško izražanje
računálniški tomográf -ega -a m (ȃ, ȃ)
naprava za rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; CT1 (2): Bolnišnica je dobila najsodobnejši računalniški tomograf, ki prikaže tridimenzionalno sliko pljuč in daje več informacij
računálniški tomográm -ega -a m (ȃ, ȃ)
rentgenska slika organov v različnih presekih, sestavljena s pomočjo računalnika; CT1 (3): Sumila sem na metastazo, kar pa smo z računalniškim tomogramom ovrgli
računálniški vírus -ega -a m (ȃ, ȋ)
računalniški program, ki se je sposoben razmnoževati in širiti z enega računalnika na drugega, pogosto z namenom povzročati škodo: Kakor pravijo statistike razvijalcev protivirusnih programov in podobne tehnologije, je število znanih računalniških virusov že preseglo milijon, vsak dan pa se pojavi 20.000 novih škodljivih programov
računálniško jezikoslôvje -ega -a s (ȃ, ȏ)
večdisciplinarno znanstveno področje, ki se ukvarja s statističnim ali na pravilih slonečim modeliranjem naravnih jezikov z računalniškega vidika: Na področju ustvarjanja nacionalnih korpusov je ravno računalniško jezikoslovje tisto, ki zavzema vedno bolj pomembno mesto v okviru jezikoslovnih raziskav
računálniško omréžje -ega -a s (ȃ, ẹ̑)
sistemi, naprave, ki so med seboj povezani zaradi izmenjavanja podatkov, informacij: brezžična računalniška omrežja; postavitev računalniškega omrežja; Zmogljiva računalniška omrežja naj bi prevzela vlogo današnjih samostojnih računalnikov
računálniško opismenjevánje -ega -a s (ȃ, ȃ)
učenje, pridobivanje temeljnih znanj in veščin za učinkovito uporabo računalnika ter nanj navezujočih se možnosti in veščin za uporabo interneta ter komunikacije prek elektronskih medijev: program računalniškega opismenjevanja; delavnice za računalniško opismenjevanje; Spodbujanje računalniškega opismenjevanja lahko prinese konkretne rezultate in izboljša zaposljivost prihodnjih iskalcev zaposlitve
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ráftinški -a -o prid. (ȃ) ki se nanaša na raftarje ali rafting; raftarski: Ob dogovorjeni uri se prijatelji zberejo v raftinškem centru in nato odidejo z organiziranim prevozom na štartno mesto E ↑ráfting
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ratingSSKJ -a cit. [rêjting-] in rêjting -a m (ȇ) 1. uvrstitev na ocenjevalno lestvico: O njegovih izjemnih kvalitetah nedvomno priča tudi rating, ki ga uvršča na 22. mesto 2. ugled, priznana (visoka) raven: Najprej bo načet doslej zelo soliden rating države, v naslednjem koraku pa se bodo posojila Sloveniji podražila | Politični rejting stranke je slab E ← agl. rating iz rate 'oceniti, določiti vrednost'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
rèanimacíjski -a -o in rèanimácijski -a -o prid. (ȅ-ȋ; ȅ-á) ki se nanaša na reanimacijo: reanimacijski oddelek; reanimacijsko vozilo; Primarno helikoptersko reševanje v okviru urgentnih centrov naj bi se odvijalo tako, da bi s helikopterjem na mesto nezgode letele najbolj usposobljene bolnišnične reanimacijske ekipe E (↑)rèanimácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
síviSSKJ -a -o prid. (í) síve célice -ih -lic ž mn. (í, ẹ̑) ekspr.
možgani: male sive celice; Trenirajmo svoje možgane: sive celice morajo delati vsak dan, da ostanemo mladostni tudi v razmišljanju
síva ekonomíja -e -e ž (í, ȋ)
gospodarska dejavnost, ki temelji na opravljanju dela v nasprotju z zakonskimi določili, brez nadzora pristojnih državnih organov: preprečevanje sive ekonomije; Siva ekonomija je dokaz, da v malem gospodarstvu v resnici ni vse tako, kot bi moralo biti
síva péga -e -e ž (í, ẹ́)
mesto, področje, ki je, ostaja neopaženo, zunaj dosega kake dejavnosti: Vsak njegov uspeh je pomemben korak Slovenije iz literarne sive pege
sívi pánter -ega -ja m, člov. (í, á) ekspr.
starejši postaven, sposoben moški: Hollywood ga potrebuje kot nekakšnega sivega panterja akcijskega filma
sívi tŕg -ega -a m (í, ȓ r̄)
nezakonito trgovanje: Na sivem trgu se posojila dajejo ponavadi brez garancij, samo na podlagi zaupanja med podjetji
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
sòméstje -a s (ȍ-ẹ̑) velika naselbinska enota, ki nastane s širitvijo in stapljanjem več krajev in mest: Ravno somestja so tista območja, iz katerih prihajajo zahteve za mestne občine E (↑)sò... + (↑)mésto
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
spletíšče -a s (í) spletno mesto, ki več spletnih strani, navadno nameščenih na enem strežniku, povezuje v celoto: novičarsko spletišče; skrbnik spletišča; Osrednje mesto spletišča predstavlja oddelek za rezervacije letalskih kart, hotelskih prenočišč in najemanje avtomobilov E ↑splèt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
splétni -a -o prid. (ẹ̑) ki je v zvezi s spletom: spletni brskalnik; spletni naslov; spletne storitve; Naš spletni strežnik je bil zasut z naročili, ki bi jih bilo verjetno še več, če se vmes ne bi sesul E ↑splètsplétna strán -e -í ž (ẹ̑, ȃ ȋ)
mesto na spletu, na katerem so dostopne medijske, besedne, zvočne, filmske vsebine: spletna stran podjetja; obiskovalci spletne strani; Po razgibani debati se je okrogla miza končala, še naprej pa je mogoče svoje mnenje izraziti na spletni strani
splétna umétnost -e -i ž (ẹ̑, ẹ́)
umetnost, ki izrablja možnosti, ki jih daje svetovni splet; netart: Prednost spletne umetnosti je v tem, da je umetnikov atelje lahko že kar galerija, galerija spletne umetnosti pa je le zbirka povezav do umetnin samih
splétni dnévnik -ega -a m (ẹ̑, ẹ̑)
spletno mesto, na katerem avtorji s pomočjo preprostega vmesnika objavljajo besedila, slike, posnetke, bralci pa imajo navadno možnost komentiranja; blog: pisanje spletnega dnevnika; Je že res, da blogersko spletišče deluje samo nekaj mesecev, a vendarle bi od piscev spletnih dnevnikov pričakovali malce več zagnanosti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
stránSSKJ -í ž (ȃ ȋ) slika, zapis na zaslonu elektronske naprave: Program si zapomni zadnjo prebrano stran in nas ob vnovičnem zagonu postavi na mesto, kjer smo nehali brati E = nar. hrv. strȃn < pslov. *stornь < ide. *storh3ni- iz korena *sterh3- 'razprostreti, razširiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
škorpijónSSKJ -a m (ọ̑) 1. člov. kdor je rojen v astrološkem znamenju škorpijona: V drugi polovici leta boste samski škorpijoni spoznali osebo, ki bo imela pomembno mesto v vašem življenju 2. živ. avtomatska pištola, ki strelja zlasti v rafalih: škorpijon z dušilcem zvoka; Na vprašanje odvetnika, kako ve, da naj bi imel obtoženi v roki prav škorpijona, je pojasnil, da orožje pozna, in je pištolo celo narisal E ← nem. Skorpion < lat. scorpiō ← gr. skorpíos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
šôping1 -a in shopping -a cit. [šôping-] m (ȏ) pog. nakupovanje: hoditi na šoping v tujino; Ne glede na cene – mesto velja za eno najdražjih na svetu – je šoping oziroma potrošništvo v najširšem pomenu besede njegovo gibalo številka ena E ← agl. shopping iz shop 'nakupovati'šôping2 -- v prid. rabi v zvezi šoping center
veliko omejeno območje z različnimi trgovinami, poslovalnicami, restavracijami; nakupovalno središčeSSKJ, nakupovališče: V južnokitajskem mestu Dongguan so pred tremi leti zgradili največji šoping center na svetu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
végi1 -ja m, člov. (ẹ̑) pog. vegetarijanec: Mesto premore le dve vegetarijanski restavraciji, drugje pa se lahko vegiji za silo pretolčejo skozi le z zelenjavnim krožnikom ali špageti E po zgledu agl. veggie skrajšano iz (↑)vegetarijánecvégi2 -- v prid. rabi
vegetarijanskiSSKJ: vegi piknik; vegi sendvič; Katera je po vašem mnenju v Ljubljani najboljša restavracija z vegi jedmi?
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
vnôsni -a -o prid. (ó) ki je v zvezi z vnosom, vnašanjem: vnosna vrstica; vnosno mesto; vnosno polje; Preslednica in vnosna tipka bi lahko bili malo večji, najbolj pa sta moteča nestandardna lega nekaterih tipk in nemški nabor črk E (↑)vnòs
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
vôdniSSKJ -a -o prid. (ó) vôdna póstelja -e -e ž (ó, ọ́)
postelja, pri kateri je posteljni vložek napolnjen z vodo: prednosti vodnih postelj; Vodne postelje so odlične za preventivo in zdravljenje hrbteničnih težav
vôdni párk -ega -a m (ó, ȃ)
urejen prostor za plavanje, vodne igre, šport: gradnja vodnega parka; obisk vodnega parka; Osvežitev želijo poiskati v vodnem parku, katerega največje znamenitosti so razgibani in raznovrstni umetni valovi ter vodni kanalčki in tobogani, po katerih obiskovalci drvijo na najetih zračnicah
vôdno mésto -ega -a s (ó, ẹ́)
večje središče z vodnim parkom, z več vrstami vodne zabave: graditi vodno mesto; odpreti vodno mesto; recepcija vodnega mesta; Zmogljivost vodnega mesta je 4000 obiskovalcev na dan
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
vróčiSSKJ -a -e prid. (ọ́) vróča línija -e -e ž (ọ́, í)
1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča telefonska linija (1), vroči telefon (1): Za zdaj naj bi bili bolj pozorni na okolico in poklicali vročo linijo, če bi zaznali kaj sumljivega
2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča telefonska linija (2), vroči telefon (2): Po sklepu sodišča je treba zaposlenim na vročih linijah, ki si denar služijo s pripovedovanjem opolzkih zgodbic v telefonsko slušalko, zagotoviti enake pravice kot vsem drugim delavcem
vróča telefónska línija -e -e -e ž (ọ́, ọ̑, í)
1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča linija (1), vroči telefon (1): Noč in dan je odprta vroča telefonska linija, na katero sprejemajo opozorila meščanov na sumljivo vedenje v njihovi okolici
2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča linija (2), vroči telefon (2): Število oglasov za vedeževalske storitve strmo narašča in preti, da bo v bližnji prihodnosti ogrozilo železni repertoar bujnih bejb v okvirčkih z vročimi telefonskimi linijami
vróča típka -e -e ž (ọ́, ȋ)
tipka ali kombinacija tipk na tipkovnici računalnika, telefona, ki sproži določeno funkcijo ali program: Številčne tipke lahko delujejo kot vroče tipke, ki omogočajo dostop do izbrane funkcije le s pritiskom ene tipke
vróča žémljica -e -e ž (ọ́, ẹ̑) nav. mn., ekspr., v zvezi s kot
blago, ki hitro poide oziroma se dobro prodaja: kupovati se kot vroče žemljice; prodajati se kot vroče žemljice; Večina vstopnic za tekme je pošla kot vroče žemljice
vróči stòl -ega stôla [stou̯] m (ọ́, ȍ ó) ekspr.
položaj, delovno mesto, na katerem je oseba izpostavljena javnemu ocenjevanju, javni presoji, kritiki; vroči stolček: Iščemo človeka, ki bo na vročem stolu sedel vsaj do konca kvalifikacij za svetovno prvenstvo
vróči stôlček -ega -čka [stou̯čək] m (ọ́, ō) ekspr.
položaj, delovno mesto, na katerem je oseba izpostavljena javnemu ocenjevanju, javni presoji, kritiki; vroči stol: Legendarni vratar, tedaj v vlogi selektorja, se je zaradi rušilnega plazu kritik na račun sloga igre odpovedal vročemu stolčku
vróči telefón -ega -a m (ọ́, ọ̑)
1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča linija (1), vroča telefonska linija (1): Vroči telefon lahko uporabljajo državljani v tujini, če zaidejo v težave
2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča linija (2), vroča telefonska linija (2): Neki Italijan je zavrtel številko vročega telefona, pa se mu je iz spalnice oglasila – lastna žena
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
vúdu1 -ja in vudú -ja in voodoo -ja cit. [vúdu in vudú] m (ȗ) 1. karibska vera, izvirajoča iz zahodne Afrike, za katero je značilno priznavanje enega božanstva in čaščenje duhov v povezavi z magijskimi praksami: preganjati vudu; obred vuduja; Vudu je pogosto pomenil samo nekaj slabega, čeprav etična načela svečenikom dovoljujejo uporabo nadnaravnih sil predvsem v dobre namene, le v brezizhodnem položaju pa tudi v slabe 2. ekspr. neznanstvena obravnava znanstvene tematike: Včasih vse skupaj spominja bolj na vudu kot na sodobno znanost, komentira njihove poskuse profesor s fakultete za fiziko na univerzi v ZDA 3. zabavna glasba, podobna glasbi, značilni za verski kult vudu: elektronski vudu; Medina je mesto sedanjosti in prihodnosti, virtualno mesto, kjer se prepletajo rock, funk, trance, vudu in elektronika E ← agl. voodoo ← kreol. voudou ← zahodnoafriškovúdu2 -- v prid. rabi
vudujski: vudu lutka; vudu magija; Na Haitiju je snemala dokumentarni film o tamkajšnjih vudu ritualih
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zagrêbsti se -grêbem se dov. (é) ekspr. narediti kaj z namenom doseči, dobiti kaj za lastno korist, zlasti ugled, denar, visok položaj v družbi: zagrebsti se za mesto direktorja; Zagrebel se je za vsako žogo E ↑grêbsti se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zénbudístični -a -o prid. (ẹ̑-í) ki je v zvezi z zenbudizmom, smerjo v budizmu, ki uči tehniko samoobvladovanja, notranje sprostitve; zenovski: zenbudistični menihi; zenbudistični mojster; zenbudistični vrt; Kjoto je središče zena na Japonskem in ima več zenbudističnih templjev kot katero koli drugo japonsko mesto E ↑zénbudíst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.