Adrianopel m zemljepisno lastno ime Odrin: Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina. Adrianopel im. ed. od Adriana Odrín, lat. Hadrianopolis, danes turš. Edirne, mesto v turš. Trakiji
Ageda ž zemljepisno lastno ime Agueda: V'tem lejti, 583 Gomocarius Capitan v'tem meſti Ageda im. ed. je bil eno zerkouno nyvo vſel (II, 542) Águeda, mesto na Portugalskem
Akvapendens zemljepisno lastno ime Acquapendente: Pride S. Rochus v' tu meſtu Aquapendens im. ed. imenovanu Acquapendente, mesto v srednji Italiji, kjer je sv. Rok v bolnišnici stregel kužnim.
Aleksandrija -e ž zemljepisno lastno ime Aleksandrija: nje Ozha Krajl je bil umerl v' tem meſti Alexandria im. ed. ǀ dua brata is Alexandriæ rod. ed. ǀ Pride ner poprej v' letu meſtu Alexandrio tož. ed. ǀ pride ſam Maximinus Ceſſar v' Alexandrio tož. ed. ǀ ob zhaſſu S. Marca hishe v' Alexandry mest. ed. ſo kakor kloshtri bily Ni gotovo, da je v vseh zgledih mišljeno egipčansko mesto Aleksandrija. Samo po Aleksandru Velikem se je v antiki imenovalo osem mest, po papežu Aleksandru III. pa se v severni Italiji imenuje Alessandria.
Alkantara ž zemljepisno lastno ime Alcantarade Alkantara cit. pril. osebno lastno ime iz Alcantare: Nam bo poterdil Petrus de Alcantara (II, 121) Alcántara, mesto v španski provinci Cáceres, ki ga je 1217 pred Mavri ubranil 1156 ustanovljeni vojaško-verski viteški red, od tedaj poimenovan red iz Alcantare.
Almarija -e ž zemljepisno lastno ime Almeria: ner poprej je bil oblegil tu meſtu Almario tož. ed. (III, 20) Almería, mesto ob sredozemski obali v južni Španiji
Antiohija -e ž zemljepisno lastno ime Antiohija: je bil Captan v' tem Meſti Antiochia im. ed. ǀ Purgerij v'tem meiſti antiochia im. ed. imenovanem ǀ Pishe Matthæus Roderus, de try Karsheniki ſò raishali is Antiochiæ rod. ed. v'tu meſtu Thracunta Antiohíja, gr. Ἀντιοχέια, sirsko mesto, danes Antakya v Turčiji
Antverpija ž zemljepisno lastno ime Antwerpen: je shivela v' tem mesti Antverpia im. ed. (I/2, 212) ǀ v' tem meſti Antverpia im. ed. je bil en bogat Gospud (V, 165) Niz. Antwerpen, frc. Antvers, mesto v Belgiji, flamsko kulturno središče
Aramatija nepreg. ž zemljepisno lastno ime Arimateja: je bil ſapiſſal v' leto Bratauszkino Joſepha od Aramathia rod. ed. (IV, 335) Arimatêja, gr. Ἀριμαϑαία, lat. V Arimathaea, mesto v Palestini (SP Mt 27,57)
Arbee zemljepisno lastno ime Kirjat Arba: nej ſte nikuli vekshiga urshoha imeli ſe jokati … s' Abraham, katiri je bil shal v' tu meſtu Arbee im. ed. ſe jokat nad ſvojo mertvo sheno Saro (IV, 442) Kirját Árba, lat. V Cariatharbee, mesto, kjer je umrla Abrahamova žena Sara (SP 1 Mz 23,2).
Areco m zemljepisno lastno ime Arezzo: v' lashki deſheli v' tem meſti Arezzo im. ed. ta imenitni Burlamacchi je malal en lep peld v'zerkui (II, 405) Arezzo, mesto v jugovzhodni Toskani
Argiva ž zemljepisno lastno ime Argos: Argiva im. ed. ſe huali, de je bila porodila Telleſilo, katera je bila premagala tiga mogozhniga krajla Cleomona (III, 398) Árgos, gr. Ἄργος, mesto na Peloponezu; zapis Argiva temelji na lat. Argīva, tvorjenem iz stanovniškega imena Argīvī ← gr. Ἀργεὶοι ‛Argejci’.
Asizi zemljepisno lastno ime Assisi: Kadar pet taushent na enkrat yh je bilu v'tu Meſtu Aſsiſi im. ed. prishlu (I/2, 72) ǀ S. Clara je bila Hzhi eniga shlahtniga, inu bogatiga Gospuda v' lashki deſheli v' tem meſti Aſſiſi im. ed. (III, 415) Assisi, mesto v it. pokrajini Peruggia, rojstni kraj sv. Frančiška Asiškega in sv. Klare
Atenes -na m zemljepisno lastno ime Atene: S. Paulus je bil v'tu Meſtu Athenes im. ed. prishal ǀ v'tem Meſti Attenes im. ed. ǀ v' cellem Meſti Atthenes im. ed. nej bilu njemu gliha ǀ sakaj je bil is Athena rod. ed. v' Sicilio taku dalezh prishal Aténe, gr. Ἀϑῆναι, lat. Athēnae, glavno mesto Atike
atrabatenski prid. utrechtski: S' tem S. Snaminam Vldaſtus Attrabatenski im. ed. m Skof je bil pregnal hudizhe (III, 266) Niz. mesto Utrecht, frc. Arras, je poimenovano po kelt. plemenu Atrabates.
Avgusta ž zemljepisno lastno ime Augsburg: Kaj bi rekal Ceſſar Carolus. V. kateri 1530. v'tem Meſti Auguſta im. ed. ie bil ſapovedal. Blaſphemantes Sanctiſſimum Nomen Domini. Linguæ ad minimum perforatione, vel etiam abſciſſione, pro iniuriæ diuinæ grauitate caſtigandos eſſe, mandamus (II, 304) Augsburg, lat. Augusta Vindelicorum, švabsko, danes bav. mesto, v katerem je Karel V. 25. junija 1530 objavil izpoved protestantske vere, kot jo je njemu in državnemu zboru predložil Melanchthon.
Babilon -a m zemljepisno lastno ime Babilon: Sdaj aku shelite ſpoſnati gdu je is Jeruſalema, ali pak is Bobylona rod. ed. poshlushajte kaj s' en jeſik govori ǀ V' Babiloni mest. ed. tudi ta dua Sveta Apoſtela veliko lubesan ſta iskasala ǀ en krajl v' Babyloni mest. ed. je bil ſturil poklizat vſe karshenike Bábilon, mesto ob Evfratu, prestolnica Babilonije. Zapisa mestniške oblike sta dvoumna in lahko spadata k → Babilonija.
Bari zemljepisno lastno ime Bari: novo Zerku, katero je puſtil v' tem Meſti Bari im. ed. ſidat (III, 597) ǀ v' tej desheli Appulia v' tem Meſti Bari im. ed. (III, 598) ǀ ſe oberne pruti timu meſti Bari im. ed. (III, 598) Bari, mesto v južni Italiji
beneventarski prid. beneventski: Pishe S. Peter Damianus: De Firsht Beneventerski im. ed. m je imel eniga Cappelana (II, 513) Benevénto je mesto in pokrajina severovzhodno od Neaplja.
Bergamo zemljepisno lastno ime de Bergamo cit. pril. iz Bergama: kakor berem od Polj. Franciſca de Bergamo Capucineria (II, 58) Bêrgamo, mesto v severni Italiji
Beritum m zemljepisno lastno ime Bejrut: pride v' tu meſtu Beritum im. ed., kir en Lintvoren ſilnu velik veliko shkodo je dellal ludem (III, 230) Bêjrut, Βηρυτός, mesto v Libanonu; v zgledu je očitno uporabljena lat. tožilniška oblika.
Betle(h)em -a m zemljepisno lastno ime Betlehem: Poijdimo tjakaj do Bethlema rod. ed. ǀ hozhemo ſe perblishat h'Betlhleemu daj. ed. ǀ kadar ty trye krajly ſo bily is dalnih deshil prishli v' Bethlehem tož. ed. Jeſuſa obyskati ǀ Taushenkrat ſo shegnali Rod od kateriga je jmel priti, Mater katera je jmela njega poroditi, Betlehem tož. ed. kir je jmel roijen biti ǀ ſo bily prishli v' Behetlem tož. ed. dorovati ǀ v'Betlehemi mest. ed. je rojen veni preproſti ſhtalici ǀ vſe otrozhizhe v'Betleemi mest. ed. pomorit Bêtlehem, lat. V Bethlehem, Βηϑλεέμ, hebr. Bet Lehem, mesto v Palestini, kjer je bil rojen Jezus Kristus (SP Rut 1,1, Mt 2,1).
Betsajda -e ž zemljepisno lastno ime Betsajda: Joh, inu gorie tebi Corozoin, inu Bethsaida im. ed. (V, 584) ǀ bolan je leshal per Bajeriu bliſi Betſaide rod. ed. (IV, 494) ǀ Je en dan Nash Odreshenik Chriſtus Jesus sfaril tu meſtu Corozain, inu Bethsaido tož. ed. (V, 584) Betsájda, mesto v Palestini (SP Jn 1,44, Mt 11,21)
Betulija -e ž zemljepisno lastno ime Betulija: kader tu meſtu Bethulia im. ed. v'veliki neuarnoſti ſe je neshlu (II, 147) ǀ Iudith kadar je bila Holofernuſu glavo odſekala, inu ſvoie Mestu Bethulio tož. ed. rèshila (I/1, 180) ǀ Judith … Holophernusu je bila glovo odſekala, inu ſvoje meſtu Betulio tož. ed. pred pogubleinam obvarvala (V, 178) Betúlija, izraelsko mesto v ravnini blizu Dotana (SP Jdt 6,10)
Biturika ž zemljepisno lastno ime Biturika: v' tej desheli Biturica: im. ed. Je ena Lutersh Mati dojla (III, 89) Bitúrika je sicer antično ime pokrajine okrog Bordeauxa, vendar stvarno bolj ustreza osrednjefrancosko mesto Bourges, ki je v lat. zapisano kot civitas Biturigum, Biturigae, Biturix in Biturigas.
Blesensis -sa in nepreg. m osebno lastno ime iz Bloisa: kar je djal Petrus Bleſenſis im. ed. ǀ kakor Petrus Bleſensis im. ed. pravi ǀ inu letu piſhe Petrus Bleſſenſis im. ed. s' temy beſſedamy ǀ sakaj pravi … Petrus Bleſsen: im. ed. ǀ s' beſſedamy Petra Bleſensa rod. ed. Srlat. pridevnik Blesensis se nanaša na frc. škofovsko mesto Blois pri Orléansu; → Blosius.
Bomberg m zemljepisno lastno ime Bamberg: blisu tiga meſta Bomberg im. ed. (II, 346) Bamberg, mesto na spodnjem Bavarskem
Buda -e ž zemljepisno lastno ime Buda: ym je bil vſel Beli Grad, inu Budo tož. ed. Krajlevu prebivalszhe (IV, 162) ǀ poshli gledat tvoje Bashe, inu Vizire, kaj s' en bopen, ali snamine se najde na Budi mest. ed. (IV, 171) Búda, do 1872 samostojno madž. mesto na levem bregu Donave, danes del Budimpešte
Busti(s) zemljepisno lastno ime de Busti(s) cit. pril. osebno lastno ime iz Busta: Bernardinus De Buſti je imel urshoh ſaupijti ǀ od katere pishe Bernardinus de Buſtis Busto, mesto blizu Milana; → Bernardinus 2.
Cezareja ž zemljepisno lastno ime Cezareja: v'tem meſti Ceſarea im. ed. je bila ena Matti, katera ie imela ſedem ſijnou, inu trij Hzhere (II, 340) Cezarêja, lat. Caesarea, mesto v Palestini
Cezena ž zemljepisno lastno ime Cesena: v' lashki desheli v' tem meſti Cæſena im. ed. je velika kuga (III, 438) Cesena, mesto v severni Italiji
Ciren -a m zemljepisno lastno ime Cirena: sdaj je shal s' S. Barnabam v' Panphilio, sdaj v' Rim k' S. Petru, is Rima v' Cirene, is Cirena rod. ed. v' Pentapolim (III, 244) Ciréna, gr. Κυρήνη, lat. V Cyrene, glavno mesto gr. naselbine v severni Afriki; → Cirene
Damasko -a zemljepisno lastno ime Damask: kadar on je bil bliſi Damaska rod. ed. prishal ǀ ſaulus je shal s'oblaſtio tyh vishishyh Iudou v' tu meſtu Damasco tož. ed. ǀ potle je bil vſel Damaſco tož. ed., inu cellu Soriansku Krajleuſtvu Damásk, it. Damasco, mesto v Siriji
Delfi zemljepisno lastno ime Delfi: kakor uni is imenam Alemeon, Syn tiga Purgaria Megakla v' tem meſti Delphi im. Délfi, gr. Δελφοί, mesto na južnem pobočju Parnasa
Dotan m zemljepisno lastno ime Dotan: de bi tu Meſtu Dothan im. ed. oblegil, v' katerem Eliſeus ſe je nashal (III, 501) Dotán, gr. Δοτάια, Δοϑάιμ, lat. V Dothain, danes Tell Do-Thân, mesto v Palestini (SP 1 Mz 37,17)
Dunaj -a m zemljepisno lastno ime Dunaj: pred tem Ceſſarskim meſtam Dunai im. ed. ǀ bliſi Dunaia rod. ed. ſe najdeio ǀ de bi nashim muzh dal Turke od Dunaia rod. ed. odgnati, inu premagat ǀ nashi nemorio Dunaiu daj. ed. na pomozh priti ǀ G. Bug bo Dunai tož. ed. s' rok teh Turkou reshil ǀ inu ſadnimu tu poglavitnu meſtu Dunai tož. ed. oblegil ǀ reshil is Turshke oblaſti Dunaj tož. ed. ǀ de bi Saurashniki tvojga Svetiga Imena noter vſeli tu Ceſſarsku prebivalszhe Dunain tož. ed., pod katerem is tako grosovitno veliko vojsko leshj ǀ Gospud Bug bo to ſilnu veliko Turshko vojsko preſtrashil, de pobishy, kakor bo nashe pod Dunaiam or. ed. sagledala Dúnaj, nem. Wien, glavno mesto avstrijskega cesarstva
Edesa ž zemljepisno lastno ime Edesa: je bil prishal v' tu meſtu Edeſſa im. ed. imenovanu (III, 364) ǀ v' tej desheli Edeſſa im. ed. imenouani (III, 527) Edésa, lat. Edessa, danes turš. Urfa, mesto in pokrajina med Anatolijo in Mezopotamijo.
Efezo zemljepisno lastno ime Efez: de v' tem Meſti Epheſo im. ed. ty ſlepy Ajdje ſo bily en lep velik Tempel tej Bogini Multimammia imenovani ſturili (III, 142) Éfez, it. Efeso ← gr. Ἔφεσος, mesto ob maloazijski sredozemski obali
Emavs m zemljepisno lastno ime Emavs: dua Jogra, katera ſta shla is Jerusalema v' ta terh Emaus im./tož. ed. ǀ Ta zheterti krat, dvem Jogrom, katera ſta shla v' Emaus tož. ed. ǀ je djal duem Jogrom is katerimi je shal v' Emaus tož. ed. Emávs, gr. Ἐμμαῦς, šestdeset stadijev od Jeruzalema oddaljeno mesto, na poti do katerega se je Jezus po vstajenju prikazal dvema učencema (SP Lk 24,13).
Eperjes -a m zemljepisno lastno ime Eperjes: poshli gledat tvoje Bashe, inu Vizire, kaj s' en bopen, ali snamine se najde na Naihaiselnu, na Granu, na Peſti, na Budi, na Caſſovi, na Eperieſu mest. ed., na Tokaju (IV, 171) Éperjes, škofijsko mesto na Madžarskem
Erla -e ž zemljepisno lastno ime Eger: poshli gledat tvoje Bashe, inu Vizire, kaj s' en bopen, ali snamine se najde na Naihaiselnu, na Granu … na Erli mest. ed. (IV, 171) Éger, nem. Erlau, srlat. Agria, mesto na severovzhodu Madžarske
Eseka -e ž zemljepisno lastno ime Osijek: Poshli tvoje Genizharje gledat gdu prebiva v' Eſſeki mest. ed., v' Petzirquah (IV, 171) Ósijek, madž. Eszék, mesto v hrv. Slavoniji
Ferara ž zemljepisno lastno ime Ferrara: Sprizhat bi nam mogal uni Purgar is tiga meſta Ferrara im. ed. (V, 217) Ferrara, mesto v severovzhodni Italiji
Filipo zemljepisno lastno ime Filipi: v' Djainu teh Jogrou piſſanu najdem. V' tem meſti Filippo im. ed. imenovanem, je bil en Gospud (IV, 296) Filípi, gr. Φίλιπποι, mesto v prvem okrožju Makedonije, rimska kolonija (SP Apd 16,12)
Florencija -e ž zemljepisno lastno ime Firence: v'tem meſti Florentia im. ed. (II, 375) ǀ v' tem meſti Florentia im. ed. imenuvanem je prebivala (III, 623) de Florencija cit. pril. osebno lastno ime iz Firenc: kakor je bil S. Thomash de Florentia (V, 37) Firénce, lat. Colōnia Flōrentia, mesto v srednji Italiji
Folinjo zemljepisno lastno ime de Folinjo cit. pril. osebno lastno ime iz Foligna: Ta Bogaboyezha Diviza Angela de Folignio Foligno, mesto blizu Peruggie
Gaeta ž zemljepisno lastno ime Gaeta: Skuſil je tudi uni ohernik v' tem meſti Gaeta im. ed., katiri tu kryvizhnu blagu nej hotel povernit (V, 217) Gaeta, mesto ob Tirenskem morju med Rimom in Neapljem
Gaza ž zemljepisno lastno ime Gaza: Sampſon je bil sazhel prevezh po goſtem v' tu Aidousku meſtu Gaza im. ed. hodit, ſnaine dellat, s' Dalilo vaſſovati ǀ En dan pride Sanſon v'tu meſtu Gaza im. ed. pruti vezheru ǀ taushent Phjlisterju s'eno oſlovo zhelustio je bil pobil, inu te velike sheleſne dauri tiga mesta Gaza im. ed. s'grunta je bil vun vſdignil ǀ kar Boronius od Ceſſarize Eudoxiæ pishe, de vezkrat zhes tu meſtu Gaza im. ed. je toshila ſvojmu Ceſſarju Archiaduſu Gáza, mesto v jugozahodni Palestini (SP 1 Mz 10,19)
Gomora -e ž zemljepisno lastno ime Gomora: Sodomo, in Gomoro tož. ed. je bil poshgal ǀ G. Bug ſe je bil pravizhnu reſerdil zhes Sodomo, inu Gomorro tož. ed. ǀ ogin ima Sodomo inu Gomorrho tož. ed. poshgati ǀ vſy ſo bili v' tejh meistah ſodomi, inu v' Gomori mest. ed. sgoreli Gomóra, mesto v južnem Kanaanu, porušeno v katastrofi (SP 1 Mz 18,17–19,29)
Gradiška -e ž zemljepisno lastno ime Gradiška: poshli gledat tvoje Bashe, inu Vizire, kaj s' en bopen, ali snamine se najde na Naihaiselnu … na Gradiski mest. ed. (IV, 171) Grádiška, hrv. mesto v osrednji Slavoniji, danes Nova Gradiška
Gran -a m zemljepisno lastno ime Gran: poshli gledat tvoje Bashe, inu Vizire, kaj s' en bopen, ali snamine se najde na Naihaiselnu, na Granu mest. ed., na Peſti (IV, 171) Grán, madž. Esztergom, srlat. Strigonium, nadškofijsko mesto severno od Budimpešte
Haj m zemljepisno lastno ime Aj: Po tem ulezhe s' ſvojo serzhno vojsko pod tu maihinu meſtu Hai tož. ed. (IV, 152) Áj, lat. V Hai, mesto pri Bet Avenu (SP Joz 7,2)
Haram m zemljepisno lastno ime Haran: berem v' Svetim Piſſmi, de Abram en zhaſs je ſtanoval v' tem meſti Haram im. ed. (IV, 79) Harán, mesto v Mezopotamiji (SP 1 Mz 11,31)
hebronenski -a prid. hebronski: k'sadnimu jeh bom nagouril s'beſsedamy tiga Bogabojezhiga Hebronenskiga rod. ed. m shkofa (I/1, 123) Hebrón je mesto v Palestini.
Heldezija -e ž zemljepisno lastno ime Hildesheim: Je rajshal … v' tu meſtu Heldeſia im. ed. ter ſo k 'njemu pelali eno obſedeno sheno ǀ Pride S. Gothard v' tu meſtu Heldeſio tož. ed. (III, 287) Hildesheim, mesto na Spodnjem Saškem
Hierapolis zemljepisno lastno ime Hierapola: Pride Philippus v' tu meſtu Hierapolis im. ed. (III, 252) Hierápola, gr. Ἱεράπολις, mesto v Frigiji (SP Kol 4,13)
Ingolstod m zemljepisno lastno ime Ingolstadt: kakor uni v'tem meſti Ingolſtod im. ed. (V, 35) Ingolstadt, mesto na Bavarskem
Jagodina -e ž zemljepisno lastno ime Jagodina: Si shlishau de nashih 2000 ſo pobili per Jagodini mest. ed. 60000 tvojh (IV, 171) Jágodina, mesto ob Moravi v Srbiji
Jeriho -a m zemljepisno lastno ime Jeriha: v' tei desheli Jericho im. ed. ǀ is Jeruſalema je raishal v' tu Meſtu Jericho im. ed. ǀ per tem mejſti Ieriho im. ed. ſedj, ſakaj Iericho im. ed. ta golufni ſvejt pomeni ǀ Gre ta Vſmileni JESVS v' tu meſtu Jeriho im. ed. ǀ kadar ſe je on Ieriho im./daj. ed. perblishal ǀ Gedaon je bil premagal tu greshnu meſtu Jericho im./tož. ed. ǀ perglihana gartroshi is Jeriha rod. ed. ǀ Magnus perloshj, de v' Jerihi mest. ed. ſe najdeio try ſort gartroshe, namrezh ſelene, ardezhe, inu bele ǀ Jeſt ſim, kakor en Garm teh gartrosh, katere ſo v' Jeriku mest. ed. Jêriha, lat. V Iericho, gr. Ἱεριχώ, hebr. Jerihó, mesto v Palestini (SP Joz 2,1)
Jeruzalem -a m zemljepisno lastno ime Jeruzalem: S. Ambrosh pravi de Jeruſalem im. ed. pomeni to karsheno dusho ǀ raunu v'teh revah ſe je nekedaj nashlu tu mestu Ieruſalem im. ed. ǀ ſta shla is Jerusalema rod. ed. v' ta terh Emaus ǀ Bug ozha je shugal Ierusalemu daj. ed. s'Kusi Preroka ſaphonia ǀ ſò bily prishli njega v' Jeruſalem tož. ed. yskati ǀ imaio na Boshy pot v'Jeruſalem tož. ed. priti ǀ hozhem jest Ierusalem tož. ed. s'laternami preijskati ǀ sdaj pujdesh v' Jruſalem tož. ed. ǀ ſo bili v'Ieruſalem tož. ed. prishli ǀ Katere beſsede ſe ſo nekedaj shlishale v'Ieruſalemi mest. ed. ǀ v' Jeruſalemi mest. ed. ſo bily ludje sazheli hudobnu, greshnu, inu ajdousku shiveti ǀ v'ſamem Ieruſalemi mest. ed. nikateru ſtatauſhent ludij je bilu Jerúzalem, lat. V Ierosolyma, Hierosolyma, gr. Ἱεροσόλυμα ← hebr. Jerušalájim, mesto v Palestini; → Hieruzalem
Kafarn(av) -(av)a m zemljepisno lastno ime Kafarnaum: Vni Capitan js Capharnaua rod. ed., katiri je bil Chriſtuſa prishal proſſit, de bi njegoviga hlapza bolniga oſdravil (V, 43) ǀ pohleunu je Chriſtuſa proſſil, de bi v'kaffarnau tož. ed. prishal (IV, 57) ǀ ſmerti je vſel v'Bethani tiga mertuiga lazeruſa … v'Capharni mest. ed. ſynn ene vduve (II, 551) Kafarnáum, lat. V Capharnaum, gr. Καπερναούμ, mesto v Palestini (SP Mt 4,13)
Kajerus m zemljepisno lastno ime Kairo (?): Boterus piſhe, de v tem meſti Cajerus im. ed. imenovanim, kuga je taku domazha, inu pervajena Verjetno je mišljeno egip. mesto Kairo.
Kalavrija ž zemljepisno lastno ime Kalavrija: Ie bila ena Gospodizhna v'tem shlahtnim Mestu Calauria im. ed. (I/1, 230) ǀ v' tem shlahtnem meſti Calauria im. ed. (IV, 274) Mišljen je otok Kalavríja, gr. Καλαυρεία, ob jugovzhodni obali Peloponeza ali tamkajšnje mesto Poros.
Kampensis m osebno lastno ime iz Campina (?): odgovorj Albertus Campenſis im. ed. (III, 454) ǀ satoraj Campenſis im. ed. na mejſti bonus bere benignus (IV, 117) Verjetno je mišljeno frc. mesto Campin pri Arlesu.
Kana Galileja - -e ž zemljepisno lastno ime Galilejska Kana: neſte vnij verzhy is Canà Golileà rod. ed., kateri ſo bily taku polni, de je zhes vinu shlu ǀ je bila povablena na Ohzet v' Cano Galileio tož. ed. ǀ pojte s' mano na ohzet v' Cano Galileo tož. ed. ǀ Grè na ozhet v' Cano Gallileo tož. ed. ǀ Kadar je hotel per ohzeti v' Cani Galilei mest. ed. vodo v' vinu preoberniti ǀ v' kani Galilei mest. ed. je bilu vina premankalu ǀ Godila ſe je ena Ohzet v'Cani Galileæ mest. ed. ǀ v'Cani Galilæi mest. ed. Chriſtus Jeſus je bil vodo v'vinu preobernil ǀ ta dua Sveta Apoſtela ſta bila rojena vchani Galilej +mest. ed. Galilêjska Kána, gr. Κανᾶ τῆς Γαλιλαίας, lat. V Cana Galilaea, mesto v Galileji (SP Jn 2,1)
Kanisa -e ž zemljepisno lastno ime Kanjiža: Poshli tvoje Genizharje gledat gdu prebiva v' Eſſeki, v' Petzirquah, v' Albi Reali, v' Sigeti, v' Caniſſi mest. ed., v' Peter Varadini (IV, 171) Kánjiža, danes madž. Magyarkanisza, mesto v Vojvodini.
Kapuanus m osebno lastno ime iz Capue: enkrat Petrus Raymundus Capuanus im. ed. nje Spovednik je proſſil, de bi ona od G. Boga njemu Jubilæum odpuszhajne vſyh grehou ſproſſila (IV, 432) Capua je mesto pri Neaplju; → Rajmundus 2.
Kartago zemljepisno lastno ime Kartagina: Kaj pomaga timu bogatimu Sicheuſu, kateri tulikajn denariou je bil sapuſtil ſvoj sheni Dido imenovani, de ona s'tajſtimi je bila ſturila ſisidat tu veliku mejſtu Carthago im./tož. ed. (II, 410) Kartágina, lat. Carthāgō, feničansko mesto v Severni Afriki, danes v Tuniziji
Kartona ž zemljepisno lastno ime Cortona: S. Franciſcus, kadar je bil v' tem meſti Cartona im. ed. (III, 516) Cortona, mesto v Toskani
Katanja -e ž zemljepisno lastno ime Catania: dalezh od meſta Catania im. ed. ǀ imaio Agatho v' tu meſtu Catanio tož. ed. pellati ǀ Pride k' ſadnimu Agatha v' Cataneo tož. ed. ǀ dokler vej, de v' Catany mest. ed. nje Nebeſki Shenin jo bò v' ſvoje Nebeſku krajlevſtuu poklizal Catania, mesto na Siciliji
Kelen m zemljepisno lastno ime Köln: v' Nemski desheli v' tem meſti kelen im. ed. je bila ena dekelza s' tem hudem obdana (IV, 316) Köln, mesto v Porenju; → Kolonja
Kempis zemljepisno lastno ime de Kempis cit. pril. osebno lastno ime Kempčan: pravi Thomas de Kempis ǀ Thomaſhu de kempis je taku G: Bug govuril ǀ satorai sposnam s'Thomasham de kempis Prilastek se nanaša na nem. mesto Kempen pri Düsseldorfu; → Tomaž 4.
Koimbrija -e ž zemljepisno lastno ime Coimbra: Ferdinandus Shpanski krajl s' ſvojo vojsko je bil oblegil tu meſtu Coimbrio tož. ed., de bi taiſtu supet Samurizom naſaj vſel (III, 388) Coimbra, mesto na Portugalskem
Koloca -e ž zemljepisno lastno ime Kalocsa: poshli gledat tvoje Bashe, inu Vizire, kaj s' en bopen, ali snamine se najde na Naihaiselnu … na Collozi mest. ed. (IV, 171) Kalocsa, star. madž. Kolocza, mesto jugozahodno od Budimpešte
Kolonja ž zemljepisno lastno ime Köln: v' tem mejſtj Colonia im. ed. ſta bila dva kupza, katera ſta snala lagat, ble kakor pſ lajat (II, 396) ǀ v' tem meſti Colonia im. ed. je bila vſtala ena grosna kuga (IV, 198) Köln, lat. Colonia Agrippensis, mesto v Porenju; → Kelen
Komo zemljepisno lastno ime Como: v' tem Meſti Como im. ed. je bil en Gospud (II, 427) Como, mesto v severni Italiji
Kompostela -e ž zemljepisno lastno ime Kompostela: njegovu S. Truplu ſò bily is Jeruſalema v' shpansko deshelo prenesli, inu blisi tiga Meſta Compoſtella im. ed. pokopali ven borsht ǀ S. Jacob, kateri shirma Shpanſko deſhelo nikuli nej perpuſtil de bi Samurizi Compoſtello tož. ed. vſeli ǀ hodio v' Compoſtello tož. ed. njega S. Grob obyskati Kompostéla, špan. Santiago de Compostela, mesto v severni Španiji, kjer je grob apostola Jakoba.
Konstanca2 ž zemljepisno lastno ime Konstanca: kakor nam samore ſprizhat tu meſtu Conſtanza im. ed., kadar ſo tamkaj Concilium dershali (III, 442) ǀ V' tem meſti Conſtanza im. ed. enajſt slepem je bil videjne povernil (III, 452) Konstánca, nem. Konstanz, mesto v jugozahodni Nemčiji
Korduba ž zemljepisno lastno ime Cordoba: V' tem meſti Corduba im. ed. je bil en Gospud, kateri je ozhitnu ſourashtvu s' enem drugem imel (V, 600) Córdoba, mesto v južni Španiji
Kostanjevica -e ž zemljepisno lastno ime Kostanjevica: poshli gledat tvoje Bashe, inu Vizire, kaj s' en bopen, ali snamine se najde na Naihaiselnu … na Caſtanovizi mest. ed. (IV, 171) Verjetno je mišljeno dolenjsko mesto Kostánjevica na Kŕki.
kraj -a m kraj, tj. 1. konec, stran, skrajni del: od nobeniga kraia rod. ed. nej moglu shivejne v'meſtu priti ǀ ſe je bila doteknila Kraja rod. ed. gvanta Christuſaviga ǀ hodi od kraja rod. ed., po verti, inu tu hudu sheliszhe vun pleve ǀ ony ſami nejſo mogli mrejsho h' kraiu daj. ed. perulezhi ǀ v' ta drugi kraj tož. ed. te vage ſe je poſtavil ǀ de bi shli na krei tož. ed. tyh gaſs ǀ ſim ſtal per kraju mest. ed. Vode ǀ kloshter, kateri od vſyh kraju rod. mn. je gorel ǀ ſò saperti od vſeh krajou rod. mn., kakor jetniki 2. mesto: na ſrejd ſemle v'tem ner globokeshim kraju mest. ed. ǀ is dalnih krajou rod. mn. ſo k' taiſti hodili
Kremona ž zemljepisno lastno ime Cremona: v' tem meſti Cremona im. ed. v' laski desheli (IV, 313) Cremona, mesto v severni Italiji
Kvito zemljepisno lastno ime de Kvito cit. pril. osebno lastno ime iz Quita: ſe dobru raima, kar ſim bral od te bogaboyezhe Nune Mariæ de Quitto (IV, 429) Morda je mišljeno ekvadorsko mesto Quito.
Leonisa ž zemljepisno lastno ime Leonessaà Leonisa cit. pril. iz Leonesse: Iosephus à Leoniſsa ordna Capucinerskiga (II, 123) Leonessa, mesto v osrednji Italiji; → Jozef(us) 4.
Linares m zemljepisno lastno ime Linares: V'Portugalski desheli v'tem meſti Linares im. ed. je bil en kovashki hlapez Linares, mesto v južni Španiji
Lira ž zemljepisno lastno ime Lirade Lira cit. pril. osebno lastno ime iz Lire: Nicolaus de Lijra odgovorj (I/1, 55) ǀ Nicolaus de Lijra pravi zhes tajſte beſsede (II, 230) ǀ Nicolaus de Lyra (II, 312) Líra, lat. Lyra, danes Vieille Lyre, mesto v Normandiji; → Liranus
Listrija ž zemljepisno lastno ime Listra: kakor tudi Ajdje ſo menili v' tej desheli Liſtria im. ed. (III, 129) Lístra, gr. Λύστρα (SP Apd 14,6), mesto v Likaoniji; → Listris
Ljubljana ž zemljepisno lastno ime Ljubljana: Shegnaj Tebe Lublana im. ed. G. Bug, ex Sion (IV, 490) Ljubljána, mesto na Kranjskem
Loreto m zemljepisno lastno ime Loreto: Prau ſturite de greſte obyskati to Sveto Capello Loreto tož. ed., kir MARIA Diviza je bila spozhela (IV, 337) Loreto, mesto v Italiji blizu Ancone, kjer stoji Casa santa, hišica, v kateri naj bi prebivala sv. Marija. Hišico naj bi po legendi angeli leta 1291 prenesli iz Palestine na Trsat nad Reko, leta 1295 pa od tod v Loreto.
Lugdun(i)um -nija m zemljepisno lastno ime Lyon: v'tem meſti Lugdunium im. ed. ǀ Je pomagal uni Gospej v' tem meſti lugdunum im. ed. is imenam Simona ǀ v'tem mestu lugdunium im. ed. imenuanem je bil en zhlovik, Kateri ene denarize je bil preshparal, inu mislil Koku bi mogal shnijmi obogatit ǀ kar ſtoy sapiſſanu od tiga meſta Lugdunia rod. ed. Frc. mesto Lyon se lat. glasi Lugdunum, srlat. tudi Lugdunium.
Madeburg m zemljepisno lastno ime Magdeburg: Vdo Firsh tiga meſta Madeburg im. ed. s' mladiga ſe je bil podal tej nezhiſtoſti (II, 375) Magdeburg, mesto v Nemčiji ob Labi
Madrid m zemljepisno lastno ime Madrid: Piſſe shkof della Nuza, de v' shpanshi desheli v' tem meſte Madrit im. ed. je bila ena shlahtna dekelza (V, 440) Madríd, mesto v španski Kastilji
Mantova ž zemljepisno lastno ime Mantovade Mantova osebno lastno ime iz Mantove: Letu binam mogal sprizhat ta Bogabojezhj Ioannes de Mantova (I/1, 24) Mántova, mesto v severni Italiji; → Mantuanus
Marsilja -e ž zemljepisno lastno ime Marseilles: prideo v' Marſilio tož. ed., kir Magdalena taiſti folk ta S. Evangeli je vuzhila (III, 381) Marseilles, it. Marsiglia, mesto v južni Franciji
Mediolanum m/s zemljepisno lastno ime Milano: S. Sebaſtian shlahtnih Starishih je bil rojen v' tem mejſti Narbona, inu je shtuderal v' tem meſti Mediolanum im. ed. imenovanem Milano, lat. Mediolanum, mesto v severni Italiji; → Milan, → medijalanski, → Majlandarica
Merkato Seracino zemljepisno lastno ime de Merkato Seracino cit. pril. osebno lastno ime iz Mercata Saraceno: poshle proſsit P: Guardiana is imenom Marius de Mercato Seracino de bi k'njemu prishal (I/1, 199) Mercato Saraceno, mesto pri Riminiju
mesto -a s mesto, tj. 1. večje utrjeno naselje: tu meſtu im. ed. m Bethulia v'veliki neuarnoſti ſe je neshlu ǀ raunu v'teh revah ſe je nekedaj nashlu tu mestu im. ed. Ieruſalem ǀ s'taisto skrinjo ſo bilij odperli vrata tiga mesta rod. ed. Hiericho ǀ blisu tiga meſta rod. ed. Bomberg ǀ od Ierusalemskiga mesta rod. ed. pojdemo v'tu mestu tož. ed. ſamario ǀ rauen tiga mesſta rod. ed. ſichem ǀ na kresni vezher jo vun s' mejſta rod. ed. pele ǀ je bil ta mozhni sijd tiga mejsta rod. ed. Hiericho okuli vergal ǀ kateriga ſo bily s'mesta rod. ed. ſtepli ǀ S. Paulus je bil v'tu Meſtu tož. ed. Athenes prishal ǀ vſe kar je hudiga, inu shkodliviga taistu mestu tož. ed. martra ǀ cellu mejſtu tož. ed. Hiericho ie bil konzhal ǀ v'tem meſti mest. ed. Ceſarea je bila ena Matti ǀ po meſti mest. ed. je tekal, inu na vus glaſs je vpyl ǀ gdu bi bil v'mesti mest. ed. de bi ne tekel njega gledat ǀ V'tem Mesti mest. ed. Thebes shest taushent na enkrat je bilu martranih ǀ v' tem meſte mest. ed. Madrit je bila ena shlahtna dekelza ǀ Purgerij v'tem meiſti mest. ed. antiochia imenovanem ǀ v' tem mejſtj mest. ed. Colonia ſta bila dva kupza ǀ pred tem Ceſſarskim meſtam or. ed. Dunai ǀ vſe nyh meſta im. mn., inu deſhele bodo pokonzhane ǀ vſe katolish Mesta im. mn., vſi Verni Firshti, inu Ceſarij, vſi niskiga, inu viſokiga ſtanu zhast, inu hualo mu pojeio ǀ vſy ſte s' meſt rod. mn. beyshali v' puszhave ǀ veliku Mest rod. mn. Konzhajo inu svoj podversheni folk obushajo ǀ S. Jacob bo Compoſtello, inu she druge meſta tož. mn. shermal ǀ molitva tiga pravizhniga rejshi mesta tož. mn., deshele, inu ſvejt pred vſem tem kar je shkodliviga ǀ je bil poterl, inu resmetal na ner mozhneshi turne, inu mejſta tož. mn. ǀ Jeſt ſim tebe po hribah, inu dolinah, po vaſeh inu meſtah mest. mn. iskal ǀ vslatyh kozhyah po nyh mestoh mest. mn. ſo yh pelali ǀ u'teh uelizijh mejſtah mest. mn., de Antuerharij ſo niih shtazune imeli 2. prostor: laſtnu mejſtu im. ed. Judeshavu je bil luft v' katerem ſe je bil obeſſil ǀ ſamu taistu mejstu im. ed., kir tern tizhij imu vrshoh ſe toshit ǀ neuprashate kaj je s' enu meiſtu im. ed., katiru grem vam perpravit ǀ ſerce je taistu meistu im. ed., v' Katerem ozhij, inu sheliè Boshie ſe ustonovè ǀ ſatiſnite vashe vsheſe, mejſta rod. ed. neperpuſtite temu peklenskimu jeshu ǀ ſapovej enimu hribu de ſe ima s'mejſta rod. ed. preſeliti ǀ obedn ga nej mogal is mejſta rod. ed. ganiti ǀ nej imel mejsta rod. ed. de bi mogal pozhivat ǀ s'mejsta rod. ed. ganit ſe nemore ǀ ſvejsde pak s' meiſta rod. ed. ſe neganeio ǀ ty brumni inu prauizhni nemajo meista rod. ed. ǀ jo poſtavi na enu skriunu mejſtu tož. ed. ǀ na gvishnu mejſtu tož. ed. ſe skrje ǀ takushnim per Misi tu pervu mejstu im. ed. ſo dali ǀ dobra beſſeda dobru mejstu tož. ed. najde ǀ ti bi ſe pofliſſal tvoje blagu na enu gvishnu ſigurnu meiſtu tož. ed. preneſti ǀ Kir edn ima ſvoje laſtnu majſtu tož. ed. tamkaj ner raishi prebiua ǀ je bil en velik greh doperneſſil n' enem skriunem meiſti mest. ed. ǀ na taistim mejsti mest. ed. en altar ſturj ǀ snaminie na zesti. kateru drugem pot kashe, ali ſamu pak na ſvoim parvim mejstom or. ed. (?) oſtane ǀ en zhlovek ob enem zhaſſu nemore na dveih mejſtah mest. dv. biti v' naterlih vishi ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna mejſta tož. mn. vode poſtavil, inu morje ǀ premislite vſe druge meiſta tož. mn., kamar hodite ǀ po vſyh mejſtah mest. mn., inu kotah celiga ſvejta ǀ porod ſame volnu vbijeio, inu v' gnoiu, inu negnuſnyh meiſtoh mest. mn. pokopleio Beseda se v pomenu ‛večje utrjeno naselje’ praviloma piše s korenskim e, v pomenu ‛prostor’ pa z ei/ej. Podobno sekundarno ločevanje je tudi v češčini, prim. město ‛večje utrjeno naselje’ poleg místo ‛kraj, prostor’.
Mira -e ž zemljepisno lastno ime Mira: ſta bila nyh reisho obernila skuſi tu Meſtu Miro tož. ed., de bi tiga S. Shkoffa vidla Míra, gr. Μύρα, mesto v Likiji, danes Kocadere v Turčiji
misnenski prid. meissenski: Poterdit bi nam mogal Reginherus Miſnenski im. ed. m shkoa, od kateriga priſhe (II, 416) Meissen, mesto pri Dresdnu, do 1666 sedež katoliške škofije
Modin m zemljepisno lastno ime Modein: v' tem meſti Modin im. ed. (IV, 398) Modeín, lat. V Modin, svetopisemsko mesto (SP 1 Mkb 2,1)
Monspesulanus m zemljepisno lastno ime Montpelier: V' Franski desheli je enu Meſtu Monspeſſulanus im. ed. imenovanu (IV, 203) Frc. mesto Montpelier se v srlat. omenja kot Mons Pessulanus, Mons Pellusanum in Mons Pislerius.
Naim m zemljepisno lastno ime Nain: V'tem mesti Naim im. ed. ſrezha eno uduvo ǀ Ie Ieſus shal v'tu Meiſtu Naim im. ed. ǀ Sdaj poimo tudi v'tu Meſtu Naim im. ed. s'Chriſtusham ǀ Grè v'tu meſtu Najm im. ed., de bi Synu une shaloſtne Vduve od ſmerti obudil Náin, lat. V Naim, mesto v Palestini, kjer je Jezus oživil mrtvega vdovinega sina.
Narbona ž zemljepisno lastno ime Narbonne: S. Sebaſtian shlahtnih Starishih je bil rojen v' tem mejſti Narbona im. ed. (III, 103) ǀ v' Franſkem krajlevſtvi je bil en Mogozhen Firsht v' tem meſti Narbona im. ed. (III, 435) ǀ Tu meſtu Narbona tož. ed. … ſvoimu Strizu sapuſtj (III, 437) Narbonne, mesto v južni Franciji
Nazaret -a m zemljepisno lastno ime Nazaret: je shal v' tu Meſtu Nazaret im. ed. ǀ Je bil Angel Gabriel od Bogâ poſlan v'venu meſtu v' Galilei, katerimu je imè Nazareth im. ed. k' eni Divici ǀ je shal v'Nazareth tož. ed., inu je bil nyma podvershen ǀ ſmerti je vſel v'Bethani tiga mertuiga lazeruſa … v'Nazareti mest. ed. hzher eniga Firshta Názaret, lat. Nazareth, gr. Ναζαρέτ, mesto Jezusove mladosti (SP Mt 2,23)
Neapulis m zemljepisno lastno ime Neapelj: Bliſi tiga meſta Neapulis im. ed. je bil en hudobin zhlovik eniga Mladenizha s' imenam Dominicuſa posekal, veno glaboko shterno vergal (IV, 316) Neápelj, lat. Neapolis ← gr. Νεάπολις, mesto v južnoitalijanski pokrajini Kampanja
Nikomedija ž zemljepisno lastno ime Nikomedija: V' tem meſti Nicomedia im. ed. je bil en shlahten, bogat, mlad Gospud Adrianus imenovan (V, 262) Nikomedíja, gr. Νικομήδεια, danes turš. İzmit, mesto v Bitiniji
Ninive zemljepisno lastno ime Ninive: Tu veliku Meſtu Ninive im., kateru trij dni en kojnik nej mogal prejesdit ǀ Bug sapovej Preroku Ionu de bj imel pojti pridigvat v'tu veliku Mestu Ninive tož. ǀ Od tot rajshaimo v'tu veliku Meſtu Ninive tož. ǀ kakor nekadaj Jona Prerok, kateri nej hotel pojti v' Ninive tož. pridiguat ǀ Bug sapovej pojti Mojseſsu v'Egijpt, Ionu v'Njnive tož. Nínive, glavno mesto asirskega kraljestva (SP 1 Mz 10,11); slovnični spol in število iz korpusa nista razvidna.
Nisibe zemljepisno lastno ime Nisibis: Tu tudi morio sposnati Perſianary, katere njeh krajl Sapor je bil per, pelal de bi tu Mestu Niſibe noter vſeli (I/1, 5) Nisíbis, danes turš. Nusaybin, mesto v severni Mezopotamiji
Nobe zemljepisno lastno ime Nob: kateri ſò prebivali v'tem meſti Nobe im. ed. Nób, lat. V Nob(e), mesto v Palestini (SP 1 Sam 21,2)
Nojona ž zemljepisno lastno ime Noyon: Calvin, kateriga v' tem meſti Noiona shiviga ſò imeli ſeshgati (IV, 18) Noyon, mesto v frc. Pikardiji, kjer se je 1509 rodil Janez Kalvin.
Ognes zemljepisno lastno ime Oigniesde Ognes cit. pril. osebno lastno ime Oignieška: bogaboyezha Diviza, inu Nuna Maria De Ognes (IV, 146) ǀ taiſty trye kameni v' ſerzi Mariæ De Ognes najdeni (IV, 147) Oignies, mesto na jugu Belgije, → Ogniacensis, → Ogniens
Olimpija2 ž zemljepisno lastno ime Olimpija: je pridigual Purgariam v' tem meſti olimpia im. ed. (III, 55) Olímpija, gr. Ὀλυμπία, starogrško mesto
Padova -e ž zemljepisno lastno ime Padova: Pojte uprashat v' Padouo tož. ed. ǀ Na mejſti Corrieria en Angel je bil perneſſil piſſma S. Antonu v' Paduo tož. ed. s' Portugala ǀ v' tem S. Tempelni v' Padovi mest. ed. de Padova cit. pril. osebno lastno ime Padovski: Anton de Padova ſapovej ribam, de imaio vkup priti boshjo beſſedo poshlushat ǀ neshelim zhudeſha dellat na semli, kakor S: Anton de Padua ǀ po beſſedah S. Antona de Padoua ǀ ſe je bilu sgodilu ob zhaſsu S. Antona de Padua Pádova, mesto v severni Italiji; → pataviensis
Pafo zemljepisno lastno ime Pafos: v' Tempelni Bogine Venus, kateri je bil puſtil sydat Ceſſar Veſpeſianus v' tem meſti Papho im. ed. (IV, 257) Páfos, mesto na Cipru
Palermo m zemljepisno lastno ime Palermo: je bil prishal v' tu meſtu Palermo im. ed. (III, 159) Palêrmo, mesto na Siciliji
palmirenski -a prid. palmirski: Zenobia Palmirenska im. ed. ž Kraljliza nej ene ſolse prelila, kadar Aurelianus Ceſſar je bil ny Krajleuſtvu vſel (IV, 138) Palmíra, lat. Palmyra, danes Tadmōr, mesto v Siriji, ki ga je 271 zavzel Avrelijan.
Paola2 ž zemljepisno lastno ime Paolade Paola cit. pril. osebno lastno ime iz Paole: Inu S. Franciſcus de Paola vſame v' roko gorezhe vogle (III, 176) Paola, mesto v južni Italiji; → Francisk(us) 3.
Papija ž zemljepisno lastno ime Pavia: en dan ga srezha na tem viſsokim mostu v'tem mesti Papia im. ed. (I/1, 131) Pavia, lat. Papia, mesto pri Milanu
Pariz m zemljepisno lastno ime Pariz: v' tem Krajlevim meſti Paris im. ed. je bila ena ſilnu ſtrupena kuga (IV, 200) ǀ Lete misly je bil tudi en Turski Basha, katiri na Puſtno Nedello je bil v' Paris tož. ed. pershal (V, 166) Paríz, frc. Paris, frc. kraljevo mesto; možen bi bil tudi nastavek Paris.
Parma ž zemljepisno lastno ime Parma: Pishe S. Peter Damianus, de v'tem meſti Parma im. ed. ſe je bil eden v' sheno ſvojga blishniga salubil (II, 372) Parma, mesto v severni Italiji
Pet Cerkev - - ž mn. zemljepisno lastno ime Pécs: Poshli tvoje Genizharje gledat gdu prebiva v' Eſſeki, v' Petzirquah mest. mn., v' Albi Reali, v' Sigeti (IV, 171) Madž. mesto Pécs se je v srlat. imenovalo Quinqueecclesiae.
Peter Varadin - -a m osebno lastno ime Petrovaradin: Poshli tvoje Genizharje gledat gdu prebiva v' Eſſeki, v' Petzirquah, v' Albi Reali, v' Sigeti, v' Caniſſi, v' Peter Varadini mest. ed. (IV, 171) Pétrováradin, utrjeno mesto s trdnjavo na desnem bregu Donave nasproti Novega Sada v Vojvodini
Pisa ž zemljepisno lastno ime Pisade Pisa cit. pril. osebno lastno ime iz Pise: kakor pravi Bartholomæus de Piſa Pisa, nadškofijsko mesto v osrednji Italiji
Pjačenca -e ž zemljepisno lastno ime Piacenza: pride v' tu meſtu Piacenzo tož. ed., ter najde letu meſtu s' kugo obdanu (III, 443) Piacenza, mesto v severni Italiji
Požega -e ž zemljepisno lastno ime Požega: poshli gledat tvoje Bashe, inu Vizire, kaj s' en bopen, ali snamine se najde na Naihaiselnu … na Verovitizi, na Poſſegi mest. ed., na Gradiski (IV, 171) Póžega, mesto v Slavoniji na Hrvaškem
Rages m zemljepisno lastno ime Rages: nie ſijn ie bil ſhal v'to dalno deshelo Rages tož. ed. (II, 574) ǀ de bi pelal, inu vishal tiga mladiga Tobia v' to Mediansko deshelo vtu Meſtu Rages tož. ed., kir je imel en velik dolh terjat (IV, 238) Ráges, gr. Ῥάγα(ι) ← stperz. Ragā, mesto v vzhodni Mediji (SP Tob 1,14)
Ramese(s) zemljepisno lastno ime Rameses: per tem meſti Rameſses im. ed. ǀ kadar ſo s'Egypta rajshali ta pervi krat ſe ſo bily vſtonovili blisu tiga meſta Rameſse im. ed. imenovagina ǀ Ra meſse im. ed. pak kir ſo pozhivali Israelitery je enu meſtu, kateru s'Egypta pele pruti tei deshele te oblube Ramesés, lat. V Ramesses, egip. mesto (SP 2 Mz 1,11)
Rimini zemljepisno lastno ime Rimini: Sprizhat meni morio cilu Ribe, katere per tem meſtu Rimini im. je bil poklizal njegovo pridigo poshlushat (III, 304) Rímini, mesto ob it. jadranski obali
rofenski prid. rochesterski: Engelendery ſo ſe zhudili, kadar ſo vidli, de Joannes Roffenski im. ed. m Shkoff … je veſſelu, frishnu, bres palze teku (IV, 450) Agl. škofijsko mesto Rochester se srlat. imenuje Roffa, prid. je Roffensis.
Salamanka ž zemljepisno lastno ime Salamanka: v' tem Meſti Salamanca im. ed. ſe naide en vuzhen Pater Dominicanar, Franciſcus de Victoria (V, 441) Salamánka, špan. Salamanca, mesto v osrednji Španiji
Salcburg -a m zemljepisno lastno ime Salzburg: ſo sidali to veliko Zerku v'Salzburgi mest. ed. (V, 41) Salzburg, mesto v Avstriji
Salernum zemljepisno lastno ime Salerno: V' tem meſti Salernum im. ed. eniga peka shena je bila premozhnu pezh sakurila (IV, 313) Salêrno, mesto v jugozahodni Italiji
Samarija -e ž zemljepisno lastno ime Samarija: pride bliſu meſta Samaria im. ed. imenovaniga, ter ſede na Jacobavo shterno ǀ od Ierusalemskiga mesta pojdemo v'tu mestu ſamario tož. ed. ǀ is Judouske deshele v' ſamario tož. ed. je rajshal ǀ je bil njega poſlal v Samario tož. ed. Samaríja, glavno mesto Izraelovega severnega kraljestva (danes Sebasta) in pokrajina okrog njega
sareptanski -a prid. iz Sarepte: kakor je skuſila una Sereptanska im. ed. ž Vduva ǀ Dobra, inu vſmilena je bila Sareptanska im. ed. ž shena, katera Eliſeu Preroku je bila ſturila eno kambro perpravit ǀ Eliſius je bil taku naugmeral uni ſereptanski daj. ed. ž Uduvi enu malu moke ǀ Vprashajte uno Sereptansko tož. ed. ž Vduvo Sarépta, mesto pri Sidonu (SP 1 Kr 17,9)
Segedin -a m zemljepisno lastno ime Szeged: poshli gledat tvoje Bashe, inu Vizire, kaj s' en bopen, ali snamine se najde na Naihaiselnu, na Granu … na Segedinu mest. ed. (IV, 171) Széged, madž. Szeged, srlat. S(z)egedinum, mesto na jugovzhodu Madžarske
Senteren m zemljepisno lastno ime Santarem: Pishe Pater Godefridus Henſchenius Jeſuitar: De v' Portogallu v' tem Kloshtri Senteren im. ed. Ordna S. Dominica (V, 159) Santarém, mesto severovzhodno od Lizbone
Sidon m zemljepisno lastno ime Sidon: kadar v' tem ajdouskim meſti Tyro, inu Sidon im. ed. bi ſe takorshne zhuda bile sgodile (V, 584) Sídon, gr. Σιδών, feničansko mesto (SP 1 Mz 10,15)
Siget -a m zemljepisno lastno ime Siget: Poshli tvoje Genizharje gledat gdu prebiva v' Eſſeki, v' Petzirquah, v' Albi Reali, v' Sigeti mest. ed. (IV, 171) Síget, madž. Szigetvár, mesto v madž. Baranji
Sihem2 -a m zemljepisno lastno ime Sihem: rauen tiga mesſta ſichem im. ed. ǀ Gdu navej koku mozhnu ſe je potil per shterni Sichen im. ed. ǀ kadar pride v'dolino ſihem im. ed. ǀ kadar on pride v' dolino Sihem im. ed. ǀ Sa volo ene ſame loterie cellu meſtu Sichem tož. ed. Iacobavi ſijnovi neuſmilenu ſo bilij pobili ǀ KoKu tuojm bratom ſe godij, inu shivini Katero paſsejo v'Sichimi mest. ed. Síhem, lat. V Sichem, mesto v kanaanski deželi (SP 1 Mz 33,18)
Sion m zemljepisno lastno ime Sion: ſonzhnu meſtu na hribu ſion im. ed. ſyſidanu ǀ Katerih tudi cilu malu bo prishlu v'tu Nebeſhku Mestu Syon im. ed. ǀ Kumaj dua s'eniga Roda bodo prishli v'tu Nebeſhku Meſtu ſyon im. ed. ǀ Shegnaj Tebe Lublana G. Bug, ex Sion cit. Sión (SP 2 Kr 19,31), prvotno jugovzhodni jeruzalemski grič, kasneje Davidovo mesto, v preroškem oznanjevanju prestolnica mesijanskega časa, v Novi zavezi podoba nebeškega Jeruzalema
Siragosa ž zemljepisno lastno ime Zaragoza: na enem ſtebru is shlahtniga Camena Jaſpis imenovaniga raven tiga meſta Siragoſa im. ed. per tej vodi Ebrus Zaragóza, špan. Zaragoza ← arab. ← lat. Caesarea Augusta, mesto v severni Španiji
Skobar de Skobar cit. pril. /l iz Escobarja (?): kakor je bil odgovuril ta imenitni Vuzhenik Bartholomæus de Scobar (II, 174) Verjetno je mišljeno špan. mesto Escobar.
smirenski -a prid. smirenski: je Gospud Bug djal ſmirneskimu daj. ed. m shkoffu (II, 544) Smírna, danes turš. İzmir, mesto ob sredozemski obali Male Azije
Sodoma -e ž zemljepisno lastno ime Sodoma: Angeli ſo Lotha sa roke is Sodome rod. ed. pelali ǀ lothava shena, katero pò vſi ſili Angeli ſo bily s' ſodome rod. ed. slekli ǀ G. Bug ſe je bil pravizhnu reſerdil zhes Sodomo tož. ed., inu Gomorro ǀ govori od ſnaminja te shtrajfinge, katero je bil G. Bug poslal zhes ſodomo tož. ed., inu Gomoro ǀ vſy ſo bili v' tejh meistah ſodomi mest. ed., inu v' Gomori sgoreli Sódoma, mesto v južnem Kanaanu, porušeno v katastrofi (SP 1 Mz 18,17–19,29)
stol -a m 1. stol: is tiga ſtola rod. ed. je vſaketeriga shuleria vidil ǀ ta pervi ven ſtol tož. ed. ſe sadene, ter s' shkafam pade ǀ sapovej Berengari de ima ſejſti na ſtol tož. ed. te Abbtiſſize ǀ sa volo tiga bosh shnim na tem nar sadnimu ſtolu mest. ed. v'pakli ſedel ǀ kadar vaſs bo poſtavil na polizo nebeskih ſtolou rod. mn. ǀ pridigo pak poshlushat nej hotel, ſtole tož. mn. v'zirqui je rad popravlal ǀ de bi my sydeli næ stolèh mest. mn. nebeskyh 2. prestol: Maria je en Kerubinski Stoll im. ed. je djal Sveti Epiphanius ǀ on bò mislil, inu shelel ſe polsdignit do ſamiga Trona, ali ſtola rod. ed., v' kateram ſidy Sama Sveta TROYZA ǀ je hotel she vishishi ſedeiti, inu do ſamiga Stola rod. ed. Boshiga priti ǀ de ſe ne bo k'temu ſtolu daj. ed. te milosti perblishal ǀ Pametnu gvishnu ſte ſturili, de Stollu daj. ed. te miloſti ſte ſe potozhili v' letej vashi veliki potrebi ǀ Bogu krono s'glave, ſcepter is roke vsame, inu hudizha krona, inu na ſtol tož. ed. ſvojga ſerza ga postavi ǀ ſo njega s'velikim veſſeliam, inu zhaſtio na ſtol tož. ed. S. Petra poſtavili ǀ on ſede na ſvoj Krailevi ſtol tož. ed. ǀ je bil Leona polonal, inu na Ceſſarski ſtol tož. ed. polsdignil ǀ S. Florian kakor vaſh Varih pude pred Stol tož. ed. Boshy ǀ Rudolffa inu njegou Rod na Stol tož. ed. teh Ceſſarjou je polsdignil ǀ kakor na semli krailize ſedè per tronu, ali ſtolu mest. ed. tiga kraila ǀ nej Krajla na semli, de bi taku mozhnu na ſvojm Stolu mest. ed. ſedel ǀ AEmilianus ſame shtiri meſize je na Ceſſarskim ſtoli mest. ed. ſidel ǀ ti neſidish vezh v'tvojm slatem Krajlevim ſtoli mest. ed. ǀ kakor en Krajl, katiri ſydi na enem viſſokim Stoli mest. ed. ǀ ſim shlishal ta glaſs pred ſtolam or. ed. Rihtarja Nebeſhkiga ǀ ſo pred stolam or. ed. S. Troijce stali 3. prostor, mesto: taiſta dusha bò nepolnila en praſen ſtol tož. ed. v' Nebeſſyh ǀ de bi napolnil tajſti ſtol tož. ed. is kateriga ta prekleti Judesh je bil padil ǀ Is taiſtiga ſtola rod. ed. is kateriga je bil ta greshni, inu nehualeshni Farator Judesh svershen, na leta ta ſveti, inu hualeshni Mathia je bil poſtaulen ǀ s'kusi Katere proshno, inu pomuzh, ſo imeli nepolneni bitij taisti prasni stoli im. mn., s'Katereh Lucifer, inu tij puntarski Angeli ſo bilij padili ǀ Svejsde Katere na glavi imash pomenio de tiste ſtole tož. mn. prasne, is Katerih te ſvejsde teh puntarskih Angelzu my imamo napolniti oslovi stol oslovska klop: Preceptor … yh bò dobru otèpel, inu na ta oſslovi stol tož. ed. poſsadil ǀ popade shibo ga sazhne sheshkat, inu tepsti, inu ga na ta oſslovi ſtol tož. ed. poſhle
sunamitarski -a prid. šunemski: kaj menite Nem. Nem. koku je bila una Sunamiterska im. ed. ž shena ſposnala, de Elias je en Svet Mosh ǀ hualeshen ſe iskasal taiſti Sunamiterski daj. ed. ž sheni ǀ Spumnite Nem. Nem. na uno Sunamitersko tož. ed. ž Sheno Šuném, lat. V Sunem (SP Joz 19,2), mesto v Palestini
Tamnata ž zemljepisno lastno ime Timna: enkrat ta Mozhni Sampson je rajshal v'tu Mestu Tamnata im. ed. Tímna, lat. V Thamna, gr. Θαμνάϑα, mesto, v katerem si je Samson izbral ženo (SP Sod 14)
Taranto zemljepisno lastno ime Taranto: kakor pishe Torquemada de v'tem Mesti Taranto im. ed., anno 1531 (I/1, 87) Taránto, mesto v južni Italiji
Tarzus -a m zemljepisno lastno ime Tarz: je shal v' tu meſtu Tharſus im. ed. imenovanu Tárz, gr. Ταρσός, glavno mesto rimske province Kilikije (SP Apd 9,11)
Tebes zemljepisno lastno ime Tebe: V'tem Mesti Thebes im. shest taushent na enkrat je bilu martranih (I/1, 96) Tébe, gr. Θῆβαι, mesto v Egiptu
Tesalonika -e ž zemljepisno lastno ime Tesalonika, Solun: eno nuzh ſe je njemu ſainalu, de ſupet ſe je bil v' Teſſalonico tož. ed. povernil (V, 80) Tesaloníka, danes Solún, lat. Thessalonica, gr. Θεσσαλονίκη, mesto v gr. Makedoniji
Tirida ž zemljepisno lastno ime Tirida (?): Diomedes Tracianski Krajl en grosoviten Trinoh, vſe popotne, inu nesnane ludij, Kateri ſo prishli v'tu mestu Tirida im. ed. imenuanu, ijh je puſtil neusmilenu vbiti, inu mertve na drobne Koſse reſekat, inu Konjom ijh je dal jejsti (I/2, 109) Tírida, mesto v Trakiji
Tiro zemljepisno lastno ime Tir: S. Grogor je premishloval, kar Ezechiel Prerok je piſſanu puſtil od tiga bogatiga, inu shlahtniga meſta Tiro im. ed., kateru je perglihal enimu zholnu, polnimu shlaktne kupzhje kateru po morje ſe pele (V, 108) ǀ kadar v' tem ajdouskim meſti Tyro im. ed., inu Sidon bi ſe takorshne zhuda bile sgodile (V, 584) Tír, it. Tiro, lat. V Tyrus, gr. Τύρος, feničansko mesto ob Sredozemskem morju, danes Sur v Libanonu
Tokaj -a m zemljepisno lastno ime Tokaj: poshli gledat tvoje Bashe, inu Vizire, kaj s' en bopen, ali snamine se najde na Naihaiselnu, na Granu, na Peſti, na Budi, na Caſſovi, na Eperieſu, na Tokaju mest. ed. (IV, 171) Tokáj, mesto na Madžarskem
Toledum zemljepisno lastno ime Toledo: kar ſe je bilu sgodilu pred nekaterimy letamy v'tem meſti Toledum im. ed. imenovanem (I/2, 212) Tolédo, mesto južno od Madrida, 1095–1559 prestolnica kraljestva Kastilja, do danes sedež nadškofije
Tornacensis m osebno lastno ime iz Tournaija: Petrus Tornacenſis im. ed. odgovorj (II, 579) Lat. Turnacum, danes frc. Tournai, niz. Doornijk, škofijsko mesto v Valoniji
Troja -e ž zemljepisno lastno ime 1. Troja: grosnu ſe je godilu ludem kadar Troja im. ed. je gorela ǀ AEneas kadar je vidil, de tu meſtu Troja im. ed. je zhes, inu zhes gorelu ǀ Zhe krajl Paris hozhe ſa ſuojo sheno to shlahtno Eleno imeti, more poprei Troio tož. ed. poshgati 2. Troyes (?): Attila krajl s'ſvojo vojsko ulezhe pod tu Meſtu Trojo tož. ed. 1. Trója, gr. Τροία (in Ἴλιον), mesto na severu maloazijske sredozemske obale, katerega obleganje in uničenje opisuje Homerjev ep Iliada. 2. Verjetno je mišljeno frc. mesto Troyes.
Turon -a m zemljepisno lastno ime Tours: G. Bug ga je bil isvolil sa Shkoffa tiga Franskiga Meſta Turon im. ed. (III, 555) ǀ je bil perſilen pojti v' tu Meſtu Turon im. ed., taiſto Cerku, inu deshelo regerat (III, 555) ǀ po tem kir 36. lejt je bil v' Turoni mest. ed. Shkoff (III, 556) Tours, nadškofijsko mesto v osrednji Franciji; → Turn 2., → Turonensis
Valenc(ij)a -e ž zemljepisno lastno ime Valencia: v' tem meſti Valentia im. ed. ſe je nashla ena greshna, inu nezhiſta shena ǀ v' tem meſti Valentia im. ed. ǀ v' tem lejti 1615. v' shpanski Krajlevuſti v' tej desheli Valenza im. ed. enu cellu lejtu nej bilu desha ǀ v'valentia im./mest. ed. ie bil en takorshen nemaren, hudoben, inu nehualeshen ſiin de Valencia cit. pril. osebno lastno ime iz Valencije: kakor pravi S. Thom: de Valentia Valéncia, špan. Valencia, mesto in pokrajina ob sredozemski španski obali
Valpa ž zemljepisno lastno ime Valpa: Poshli tvoje Genizharje gledat gdu prebiva v' Eſſeki, v' Petzirquah, v' Albi Reali, v' Sigeti, v' Caniſſi, v' Peter Varadini, v' Willaki, v' Dotis, v' Palloti, v' Walpi mest. ed. (IV, 171) Válpa, mesto v Romuniji
Veliki Varadin -ega -a m zemljepisno lastno ime Veliki Varadin: Poshli tvoje Genizharje gledat gdu prebiva v' Eſſeki, v' Petzirquah … inu v' tem velikim Varadinu mest. ed. (IV, 171) Véliki Váradin, nem. Großwardein, madž. Nagyvárad, srlat. Varadinus Majus, romun. Oradea, mesto v današnji Romuniji blizu madž. meje
Verona ž zemljepisno lastno ime Verona: V'tem Meſti Verona im. ed., ie bila ena matti (II, 339) Veróna, mesto v severni Italiji
Vilanova ž zemljepisno lastno ime Villanovade Vilanova cit. pril. osebno lastno ime iz Villanove: S. Thomas de Villanova pravi à Villanova cit. pril. iz Villanove: ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Thomas à Villa Nova ǀ beſsede S. Thomaſa à Villa Nova ǀ S. Thomash à Villa Moua Villanova, špan. Villanueva de los Infantes, mesto pri Fuenllani, rojstnem kraju sv. Tomaža iz Villanove; → Vil. no.
Viljak (?) -a m zemljepisno lastno ime Beljak (?): Poshli tvoje Genizharje gledat gdu prebiva v' Eſſeki, v' Petzirquah, v' Albi Reali, v' Sigeti, v' Caniſſi, v' Peter Varadini, v' Willaki mest. ed. (IV, 171) Zaradi drugih tu navedenih krajev, ki so vsi jugovzhodno od Ljubljane, je domneva, da je mišljeno kor. mesto Belják, nem. Villach, vprašljiva.
Virovitica -e ž zemljepisno lastno ime Virovitica: poshli gledat tvoje Bashe, inu Vizire, kaj s' en bopen, ali snamine se najde na Naihaiselnu … na Verovitizi mest. ed. (IV, 171) Virovítica, mesto v hrv. Baranji
Vormacija ž zemljepisno lastno ime Worms: Ceſſar Maximilianus v'tem lejti 1445. v'tem meſti Vvormatia im. ed. je bil ſapovedal ſapiſſat (II, 301) Worms, srlat. Wormatia, mesto v Porenju