admirál -a m (ȃ) 1. najvišji vojaški čin v mornarici ali nosilec tega čina: admiral Slovenske vojske 2. tip nemškega osebnega avtomobila znamke Opel: pred hišo se je ustavil opel admiral 3. zool. velik dnevni metulj s pisanimi krili, Pyrameis atalanta: admiral je eden zadnjih metuljev, ki jih opazimo pred zimo / pisani admirali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
apólon -a m (ọ̑) zool. dnevni metulj, ki živi v goratem svetu, Parnassius apollo:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
belín -a m (ȋ) 1. dnevni metulj z belimi krili: nad njivo leti belin
♦ zool. glogov, kapusov belin 2. zastar. albin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
bísernik -a m (ȋ) um. okras v obliki niza biserov: stena sobe je bila okrašena z biserniki in rozetami
♦ zool. dnevni metulj z biserno se svetlečimi lisami na spodnji strani kril, Argynnis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
cekínček -čka m (ȋ) 1. ekspr. manjšalnica od cekin: kot cekinček rumeno vinčece 2. zool. dnevni metulj z zlato rdečimi krili, Heodes virgaureae:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
cikórija -e ž (ọ́) rastlina z modrimi cveti v koških, ki raste zlasti ob poteh: na cikorijo je sedel metulj / cikorija v solati // kavni nadomestek iz korenin te rastline: kupiti soli in cikorije; žlica cikorije / pijejo cikorijo namesto kave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
citrónček -čka m (ọ̑) dnevni metulj, katerega samec ima citronasto rumena krila: od cveta do cveta frfotajo citrončki;
dekletce je vreščaje lovilo citrončka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
čebélar1 -ja [čebelar in čəbelar] m (ẹ̑) zool. 1. sršenu podoben nočni metulj s krili brez luskic, Aegeria apiformis: čebelar prezimuje kot gosenica 2. živo pisana ptica, ki se hrani s čebelami in drugimi žuželkami, Merops apiaster:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
dnéven -vna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda; ant. nočen: najvišje dnevne temperature;
dnevno in nočno delo / dnevna svetloba / dnevna krema / dnevna soba prostor, kjer se ljudje podnevi zadržujejo; kupil si je dnevno sobo pohištvo za dnevno sobo2. nanašajoč se na čas štiriindvajsetih ur: dnevni donos medu;
dnevni obrok kruha;
dnevni počitek;
dnevni zaslužek;
dovoljena dnevna doza zdravila;
dnevna norma;
dnevna poraba goriva / dnevni razpored dela / dnevne cene cene, ki trenutno veljajo na tržišču// v zvezi dnevni red načrt za delo in počitek v štiriindvajsetih urah: napraviti si dnevni red za počitnice; obvezen dnevni red za gojence zavoda / dnevni red konference vnaprej določen načrt za njen potek
● postaviti vprašanje na dnevni red začeti ga obravnavati; nesreče so na dnevnem redu se venomer ponavljajo3. vsakodneven, reden: dnevni radijski program;
kraj ima dnevne avtobusne zveze z Ljubljano;
poročila v dnevnem časopisju / dnevna delovna migracija 4. ki se dogaja danes, sedaj: komentar dnevnih dogodkov / vtikati se v dnevno politiko / poznal je vsa dnevna vprašanja aktualna
♦ mont. dnevni kop kraj, prostor na površini zemlje, kjer se koplje ruda; voj. dnevno poročilo poročilo, ki ga dajo poveljniku vse podrejene enote o delu v preteklih štiriindvajsetih urah; dnevno povelje povelje, s katerim se organizira vse notranje delo določene vojaške enote za naslednji dan; zool. dnevni pavlinček dnevni metulj s podobo očesa na velikih krilih, Vanessa iodnévno prisl.:
obleko menja celo trikrat dnevno; dnevno se vozi s tem vlakom; penzion je sto evrov dnevno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
dnévnik -a m (ẹ̑) 1. osebni zapiski o dnevnih dogodkih, doživljajih: pisati dnevnik;
popotni dnevnik;
objavil je nekaj odlomkov iz svojega dnevnika // zvezek, knjiga s temi zapiski: njen dnevnik je bil vezan v usnje 2. uradna knjiga, v katero se dnevno vpisujejo pomembni dogodki, podatki: voditi dnevnik o poteku gradbenih del;
blagajniški, ladijski dnevnik;
prometni dnevnik železniške postaje
♦ fin. temeljna poslovna knjiga za kronološko evidenco poslovnih dogodkov; šol. uradna knjiga, v katero se vpisuje obravnavana učna snov in odsotnost učencev; zvezek učencev nižje osnovne šole, v katerega se delajo zapiski in pišejo vaje pri pouku3. časopis, ki izhaja vsak dan: naročiti se na dnevnik;
objaviti v dnevniku;
uredništvo dnevnika / radijski, televizijski dnevnik oddaja z dnevnimi političnimi, gospodarskimi, družbenimi vestmi4. zool., rabi se samostojno ali kot prilastek metulj, ki leta podnevi: metulji dnevniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
glógov -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na glog: glogov grm;
glogov les;
glogova palica
♦ zool. glogov belin dnevni metulj z belimi krili, katerega gosenice objedajo liste sadnega drevja, Aporia crataegi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
góbar -ja m (ọ̑) 1. kdor se ukvarja z gobami: gobarji vneto nabirajo gobe / bil je odličen gobar poznavalec gob2. zool. nočni metulj, katerega gosenica objeda gozdno drevje, Lymantria dispar:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
góbavec -vca m (ọ́) 1. gobav človek: iznakažen obraz gobavca;
ogibajo se ga kot gobavca 2. zool. nočni metulj, katerega gosenica objeda gozdno drevje; gobar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
insektárij -a m (á) zaboj, posoda za gojenje žuželk, mrčesa: gosenica, metulj v insektariju;
akvarij in insektarij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
izbúbiti se -im se dov. (ú ȗ) knjiž. priti, nastati iz bube: metulj se je izbubil;
pren., ekspr. iz tega gizdalina se je izbubil dostojen, pameten mož
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
izvíti -víjem dov. (í) 1. z vrtenjem spraviti iz predmeta: izviti vijak z izvijačem 2. s silo, spretnostjo spraviti iz prijema: skočil je k napadalcu in mu izvil nož;
izvil je roko iz očetove pesti / stiskal je dežnik, da mu ga veter ne bi izvil; pren. izviti oblast iz rok pohlepnežev 3. ekspr. s spretnostjo, vsiljivostjo doseči, da kdo kaj pove: izviti iz koga obljubo, priznanje, skrivnost;
mu že izvijem, kaj ga tare;
z največjo težavo je izvila iz njega podrobnosti o dogodku
● vznes. smrt mu je izvila pero iz rok pesnil, pisateljeval je do smrti; ekspr. to je gotovo iz trte izvil si je izmislil; star. premišljeval je, kako bi jo izvil, da ga ne bi kaznovali kako bi dosegel, uredilizvíti se
1. s silo, spretnostjo spraviti se iz prijema: skušala se mu je izviti, a njegove roke so jo trdno držale; izviti se iz objema, rok / patrulja se je izvila iz sovražnikovega obroča; izvila se je iz sobe tiho, naskrivaj odšla
// spraviti se iz neprijetnega, zapletenega položaja, stanja: ta se izvije iz še tako težke situacije; izviti se iz zadrege, zagate; ne bo se mu izvil; pren. mesto se je počasi izvilo iz svoje ozkosti in provincialnosti
2. ekspr. priti iz česa ovirajočega: droben fantek se je izvil iz grmovja / izviti se iz gruče / izmed otokov se je previdno izvila ladja
// priti iz česa sploh: gost, črnkast dim se je izvil iz dimnika; pren. iz grla se mu je izvilo hropenje; krik, vzdih se izvije iz prsi
● brezoseb., ekspr. govoriti moram z vami, se mu je izvilo iz ust je s težavo rekel
3. nastati, razviti se: iz bube se izvije metulj / ekspr. iz noči se izvije jutro
4. ekspr. postati viden, prikazati se v obrisih: iz megle se izvije velika hiša; iz sence se je izvila ženska postava
izvít -a -o:
izvit vijak
● ekspr. iz trte izvita trditev neutemeljena; ekspr. vse to je iz trte izvito izmišljeno, neresnično, neutemeljeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
jadrálec -lca [tudi jadrau̯ca] m (ȃ) kdor se ukvarja z jadranjem:a) tekmovanje jadralcev in padalcev / usposabljanje letalskih jadralcev b) nastop veslačev in jadralcev / prvi jadralci okoli sveta / jadralec na deski kdor se vozi po vodi stoje na jadralni deski
♦ zool. jadralec dnevni metulj bledo rumene barve s črnimi progami, Graphium podalirius; jadralci lastovkam podobne ptice, Apodiformes
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
kápusov -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kapus: kapusovi listi
♦ zool. kapusov belin dnevni metulj z belimi krili, katerega gosenice objedajo liste kapusnic, Pieris brassicae; kapusov goseničar žuželka, ki zalega jajčeca v gosenice kapusovega belina, Apanteles glomeratus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
kàr2 prisl. (ȁ) nav. ekspr. 1. poudarja intenzivnost dejanja: kar čakajo, da planejo po njem;
kar sijal je od ponosa // izraža močno zanikanje: tega kar verjeti ne morem; tako je divji, da si ga kar pogledati ne upam / profesor dijaka kar ne more prehvaliti 2. krepi pomen prislovnega izraza: mnenje je spremenil kar čez noč;
smeti mečejo kar skozi okno;
kar naenkrat je stal pred menoj;
kar nič se ni obotavljal / spi kar oblečen; čakati je moral kar pet ur; kar vsega mu pa tudi ne smeš verjeti 3. s presežnikom izraža najvišjo mogočo mero: prizadevanje za kar najhitrejši podpis pogodbe / glej, da boš kar najbolje opravil; v tipkopisu naj bo kar najmanj napak 4. izraža rahlo omejitev: dekle je kar prikupno;
to bo kar držalo / čevlji so še kar dobri; kako pa kaj oče? Še kar 5. izraža nepričakovanost, neutemeljenost dejanja: zakaj si kar obmolknil;
kar vstal je in šel / v vezniški rabi: nisem še dolgo hodil, kar mi pripelje voz nasproti; komaj je to rekel, kar se zabliska // v členkovni zvezi kar tako izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka, namena: kar tako so ga vrgli iz službe / pog. to sem rekel kar tako 6. izraža spodbudo, poziv: kar brez skrbi bodi;
kar vstopite;
ali bi kar začeli / elipt.: kar na dan z besedo; kar naprej, prosim; pravi, da bo tožil. Kar (naj)
● ekspr. kar misli si, da te bom zastonj redil izraža močno zavrnitev; ekspr. kar po njem udari, napadi ga; pog., ekspr. to ni kar tak metulj, to je admiral ni navaden metulj; kar tako pog., ekspr. mož ni kar tako je pomembna oseba; pog., ekspr. ne maram denarja, dam ti kar tako zastonj; pog., ekspr. to ne bo šlo kar tako brez ovir; brez posledic, truda; pog., ekspr. živela je z njim kar tako brez zakonske zveze; prim. karseda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
koprívar -ja m (ȋ) zool., navadno v zvezi mali koprivar dnevni metulj z živo pisanimi krili, Aglais urticae:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
krílo1 -a s (í) 1. nav. mn. organ za letanje na trupu žuželk in ptičev: petelin je razprostrl, razširil krila;
mahati, prhutati s krili;
orla je zmeril čez razpeta krila;
sokolja krila;
metulj z belimi, pisanimi krili / krila žuželk / pesn., z oslabljenim pomenom razpeti krila hrepenenja 2. del letala, ki ga drži pri letenju v zraku: razpetina, širina kril / letalsko krilo 3. stranski, navadno oblikovno zaključen del stavbe: prostor zavzema celotno krilo;
dolgo in ozko krilo gradu // s prilastkom vsak od dveh ali več delov navadno gibljive celote: okensko krilo; odpreti vratno krilo 4. stranski, bočni del kake formacije, navadno vojaške: odbiti nasprotnika na obeh krilih;
krilo flote;
napad na krilo / kot povelje z desnim krilom naprej // s prilastkom skupina ljudi, ki se loči od drugih skupin v kaki celoti: demokratično krilo; oportunistično krilo v parlamentu / desno, levo krilo stranke
● ekspr. pohvala mu je dala krila postal je navdušen, zelo prizadeven, navadno pri kakem delu; ekspr. njegova domišljija je dobila krila postala je zelo bujna
♦ aer. krilo delta in delta krilo krilo, ki ima obliko trikotnika; agr. krilo kožnat izrastek na semenu ali plodu, ki temu omogoča letenje; bot. krilo stranski venčni list metuljastega cveta; med. pljučno krilo vsak od dveh delov pljuč; šah. krilo vsaka od dveh strani šahovnice; damino krilo; šport. desno krilo igralec, ki igra na desni strani napadalne vrste, zlasti pri nogometu; desna stran napadalne vrste, zlasti pri nogometu; šotorsko krilo; um. krilo oltarja gibljivi del tridelnega gotskega oltarja; zool. sprednja, zadnja krila žuželk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
lástovičar tudi lastovíčar -ja m (á; ȋ) zool. velik dnevni metulj rumene barve s črno obrobljenimi krili, Papilio machaon:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
létati -am nedov., tudi letájte; tudi letála (ẹ́) 1. premikati se (sem in tja ali večkrat) po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili: čebele letajo iz panja;
metulj leta od cveta do cveta;
mušice letajo nad vodo;
lastovke danes visoko letajo / jadralna letala letajo nad mestom; pren., ekspr. njegove misli letajo domov 2. ekspr. večkrat opraviti kako pot; hoditi: kar naprej leta v mesto / vedno leta okoli zdravnikov // z oslabljenim pomenom izraža, da se osebek ukvarja z delom, dejavnostjo, ki jo nakazuje določilo: direktor je letal s seje na sejo; letati na sestanke, po veselicah; on rad leta po hribih; letati za zaslužkom / leta gledat vse filme 3. pog. tekati: otroci letajo po travniku in lovijo metulje;
letati ven in noter 4. ekspr., v zvezi z za prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: ali še vedno leta za njim;
njen mož leta za drugimi ženskami / že leta za dekleti 5. ekspr., z oslabljenim pomenom, s predložnim povedkovim določilom izraža, da je osebek oblečen, obut, kot nakazuje določilo: hladno je, on pa leta brez suknjiča;
vedno leta v kratkih hlačah / ne letaj bos, se boš prehladil; kupi mi obleko, ali misliš, da bom naga letala okrog
● star. to je bilo takrat, ko sem še bos okoli letal ko sem bil še otrok; ekspr. ona previsoko leta ima prevelike zahteve; je preveč domišljava; pog. celo noč sem letal sem moral hoditi na veliko potrebo; preg. kdor visoko leta, nizko pade kdor ima pretirano dobro mnenje o svoji družbeni pomembnosti in pretirane zahteve po družabnem uspehu, ugledu, doživi pogosto neuspehletáje :
letaje nad pokrajino, išče kragulj žrtev
letajóč -a -e:
orel, letajoč med vrhovi gora; nizko letajoče lastovke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
líst -a m (ȋ) 1. navadno zelen, ploščat del rastline, ki raste iz veje, stebla: list odpade, požene;
listi rumenijo, se sušijo, venejo;
drevo, rastlina poganja, razvija liste;
mesnati listi;
suhi, uveli, zeleni listi;
list lipe;
zajedavci na listih;
drgeta, trese se kot list v vetru;
sonce je žgalo in noben list se ni ganil bilo je popolnoma mirno, brez vetra / bukovi, hrastovi, tobačni listi; krompirjevi listi; dodati jedi lovorov list / list za listom odpada // kar je temu podobno: stresti liste krompirja v ponev / na liste zrezana jabolka 2. pravokoten kos papirja, zlasti za pisanje: na mizi leži list;
popisati, preganiti, pretrgati list;
prepisati na čist list nepopisan / črtani list ki ima črte; grafični list odtis v kaki grafični tehniki// tak kosa) spet z drugimi v knjigo, zvezek: v knjigi manjka list;
iztrgati iz beležnice list;
počasi obrača liste in šepetaje bere;
zvezek ima šestdeset listov;
knjiga z zamazanimi, zavihanimi listi / naslovni list b) s prilastkom prirejen za različne namene: izpolniti anketni list;
notni, risalni list / jedilni list seznam jedi, ki se v določenem gostinskem lokalu lahko dobijo// s prilastkom temu podobna tanka plast česa: namazati liste testa z nadevom; list furnirja 3. s prilastkom dokument, (javna) listina: orožni list;
izdati, podaljšati potni list;
mrliški list izpisek iz mrliške matične knjige;
imeti obrtni list dovoljenje za opravljanje obrtne dejavnosti;
poročni list izpisek iz poročne matične knjige;
predložiti rojstni list izpisek iz rojstne matične knjige4. časopis, revija: tuji listi pišejo o borzni krizi;
list poziva vlado, naj začne pogajanja;
izdajati, ustanoviti list / dijaški list Lipica; družinski list; gledališki list periodično strokovno glasilo gledališča, ki je vsebinsko vezano zlasti na uprizarjana dela; urednik literarnega lista / Uradni list Republike Slovenije 5. star. pismo: brati list;
sin ji je poslal list;
materin list 6. ploščat kovinski del orodja, orožja, priostren v rezilo: zlomiti list;
list kopja;
list kose, lopate, sekire, žage;
konica lista
● ekspr. dovolj je, obrni list začni govoriti o čem drugem; knjiž., ekspr. otrok je še nepopisan list je še brez globljih spoznanj, izkušenj; knjiž. tako se je obrnil še en list zgodovine je minilo še eno obdobje zgodovine; ekspr. on je naše gore list je našega rodu, naše narodnosti
♦ agr. gnojiti pod list med rastjo; bot. čašni listi zunanji listi dvojnega cvetnega odevala; črtalasti list dolg in ozek; deljeni list z zarezami, ki segajo bolj ali manj globoko v listno ploskev; pernati list; plodni listi; sestavljeni list iz lističev; venčni listi notranji listi dvojnega cvetnega odevala; igr. list karte, ki jih ima igralec razporejene v roki; min. list najtanjša plast rudnine, ki se da odklati; navt. list širši del vesla; vpisni list dokument ladij s prostornino nad deset brutoregistrskih ton, ki vsebuje podatke o ladji; rel. list neevangeljski odlomek iz Svetega pisma, ki se bere pri maši; krstni list dokument s podatki o krstu kake osebe; strojn. list del propelerja v obliki podolgovate vijačne ploskve; šol. matični list interni dokument, v katerega se v osnovni šoli vpisujejo podatki o učencu, njegovem šolanju in uspehu; tekst. list del brda, v katerem so vpete nitnice; trg. list format pol papirja z mero 210 × 297 mm; garancijski list; zool. morski list ploščata morska riba z nesimetrično razporejenimi očmi in usti, ki leži na morskem dnu, Solea; suhi list v Indiji in Avstraliji živeči metulj, z zloženimi krili podoben suhemu drevesnemu listu, Kallima; živi list v južni Aziji živeča žuželka z velikimi krili, podobna rastlinskemu listu, Phyllium; žel. potni list dokument z določenimi podatki o vlaku in o vsem, kar se dogaja med vožnjo; tovorni list potrdilo o prevzemu in predaji blaga pri prevozu in o plačani voznini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
metúlj -a m (ú) 1. žuželka z dvema paroma velikih, navadno živo, pisano obarvanih kril in s tipalnicama: metulji frfotajo, letajo od cveta do cveta;
iz bube se je izvil metulj;
loviti metulje;
beli, pisani, rumeni metulji / dnevni, nočni, podnevni metulji; pren. okoli njegovega dekleta se ta metulj ne bo več vrtel 2. pog., v stari Jugoslaviji bankovec za sto dinarjev: to stane dva metulja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
metúljček -čka m (ū) 1. nav. ekspr. manjšalnica od metulj: metuljčki frfotajo, letajo;
na cvet se je usedel metuljček / pisani, rumeni metuljčki / okoli nje se ta metuljček ne bo več vrtel / plačati tri metuljčke 2. (modni) dodatek, navadno k moški obleki, v obliki pentlje na sprednji strani srajce: nosil je bel, črn metuljček;
privezati, zavezati si metuljček, metuljčka;
eleganten gospod z metuljčkom pod vratom 3. manjši nož, ki ima rezilo spravljeno med dvema deloma ročaja: pri navijaču so našli metuljčka / nož metuljček 4. nav. mn. testenina v obliki metuljih kril: postregli so metuljčke s pršutom 5. šport. prsno plavanje, pri katerem se plavalec poganja s sočasnim krožnim potegovanjem obeh rok: metuljček in kravl / plavati metuljčka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
móder1 -dra -o prid. (ọ́) ki je take barve kot plavica, jasno nebo: moder cvet;
tam prevladujejo modri toni;
modro morje, nebo;
oči ima modre;
nebo je postalo črno modro;
svetlo modra obleka;
temno zelenkasto moder suknjič;
moder kot nebo;
belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava / modre podplutbe, ustnice; otrok je bil moder od vpitja; ekspr. ves moder od zavisti / koncert za modri abonma abonma z vstopnicami modre barve
● ekspr. modri angel policist; publ. modri vlak specialni vlak za najvišjega državnega funkcionarja; publ. modre čelade vojaška formacija Organizacije združenih narodov, ki jo sestavlja vojaštvo različnih držav; modra galica vodna raztopina bakrovega sulfata s kristalno vodo, uporabljana zlasti za zatiranje rastlinskih bolezni; ekspr. v njem se pretaka modra kri je plemiškega rodu; pog. vozila z modro lučjo vozila s prednostjo; zastar. dobil je modro polo bil je upokojen, upokojili so ga
♦ agr. modra frankinja trta z velikimi, modrimi grozdi; kakovostno rdeče vino iz grozdja te trte; avt. modra cona prostor, kjer je parkiranje časovno omejeno; bot. modri glavač trajnica s trnato nazobčanimi listi in modrimi cveti, Echinops ritro; modri glavinec rastlina s celorobimi listi in modrimi cveti v koških, Centaurea cyanus; fot. modra kopija kopija, zlasti načrtov, kjer so bele črte na modrem ozadju ali modre črte na belem ozadju; gastr. modro kuhanje rib kuhanje rib v okisani vodi, pri katerem ribja sluz na koži pomodri; geol. modro blato morska usedlina iz večjih globin; kem. modra galica bakrov sulfat s kristalno vodo; les. modra pegavost začetna faza razkroja lesa, zlasti borovine; navt. ladja si je pridobila modri trak priznanje za najhitrejšo vožnjo čez Atlantski ocean; vet. modri dunajčan srednje velik kunec modre barve, ki se goji zaradi mesa in krzna; zool. modro sitce metulj, katerega bela krila imajo številne majhne kovinsko modre pegice, Zeuzera pyrinamódro prisl.:
modro pobarvana ploskev; modro žareča žica / piše se narazen ali skupaj: modro zelen ali modrozelen; modro bel; modro siv; sam.:, knjiž. ptica je odletela v modro; izvesek v modrem in zlatem
♦ metal. lomljivost v modrem lomljivost jekla pri temperaturi okoli 300 °C
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
mòlj môlja m (ȍ ó) droben metulj, katerega ličinka uničuje tekstilno blago, žito: molji so poškodovali obleko v omari;
s škropljenjem uničiti molje;
blago je razjedeno od moljev;
impregniran proti moljem
● ekspr. knjižni molj kdor zelo veliko bere, študira
♦ zool. suknarski molj; žitni molj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
obróčkar -ja m (ọ̑) 1. zool. metulj, katerega gosenice uničujejo sadno drevje, Malacosoma neustria: zalega obročkarja 2. nav. mn., zool. nižji raki brez koša, Arthrostraca: telo obročkarjev
♦ alp. klin z obročkom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
oplétati -am nedov. (ẹ̑) 1. pletoč delati, da je kaj obdano s podolgovato, upogljivo stvarjo: opletati steklenice;
pajek je opletal cvete s pajčevino // delati, da pride kaka podolgovata, upogljiva stvar večkrat okrog česa: opletati vrv okoli debla 2. rastoč pokrivati površino: zidove opleta stoletni bršljan;
srobot se opleta čez skale // biti, obstajati okrog česa: lovorov venec mu opleta čelo 3. delati neurejene, navadno krožnim podobne gibe: opletati z nogami, rokami;
nesmiselno je opletal okrog sebe / vol opleta z repom; metulj je opletal s krilci // delati, povzročati, da se kaj neurejeno giblje: veter opleta z ohlapnim šotorom / natakar je opletal s prtičem 4. viseti in se neurejeno gibati: čutarica mu opleta ob stegnu / dolge kite ji opletajo po hrbtu / preširoka obleka opleta okrog nje; hlače mu opletajo okrog suhih nog 5. nepravilno, nihajoč se gibati, delovati zaradi ohlapne, nepravilne namestitve: levo kolo je opletalo;
močno, rahlo opletati / tovornjak opleta s prikolico / dojenčku glava še opleta 6. ekspr. opotekaje se hoditi: z zadnjimi močmi je opletala za njim;
opleta po cesti kot pijan / najej se, saj komaj še opletaš hodiš// muditi se, zadrževati se: kaj tako dolgo opleta po hiši / pojdimo, kaj bi še opletali se obotavljali7. ekspr. udarjati, tepsti: opletati koga z bičem;
opletal je z gorjačo po hrbtih;
dečki so se opletali z vejami
● star. imela je šest služabnic, ki so jo opletale česale, ji spletale lase; ekspr. zmeraj nekaj opleta okoli zdravnikov hodi; opletati z ekspr. rad opleta z besedami veliko, a vsebinsko prazno govori; slabš. v svojih govorih je veliko opletal z dolžnostjo jo je omenjal, govoril o njej; slabš. opletati z jezikom opravljati, obrekovati; ekspr. ne dovolim, da bi opletali z menoj samovoljno, brezobzirno ravnalioplétati se ekspr.
1. hoditi, zadrževati se kje: pastir se je počasi opletal med živino; pren. sto misli se ji opleta po glavi
2. ukvarjati se, navadno s čim neprijetnim, težavnim: s tem delom se že dolgo opleta / pojdi, kaj bi se še opletal z njimi / opleta se in žene, da dovolj zasluži
● ekspr. noge se mi že opletajo od utrujenosti, slabosti že težko hodim; ekspr. to se ti bo še opletalo bo imelo slabe, neprijetne posledice; ekspr. vprašali so ga tako, da se ni mogel nič opletati izmikati
opletajóč -a -e:
nerodni, opletajoči koraki; hlače z opletajočimi hlačnicami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
osátnik -a m (ȃ) zool. dnevni metulj selivec z lisastimi krili, Vanessa cardui:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
pavlínček -čka m (ȋ) zool., v zvezah: dnevni pavlinček dnevni metulj s podobo očesa na velikih krilih, Vanessa io;
nočni pavlinčki veliki nočni metulji s podobo očesa na krilih, Saturniidae
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
počéniti -em in počeníti -čénem dov. (ẹ́ ẹ̑; ī ẹ́) 1. stoječ zelo skrčiti noge v kolenih: počenil je in se umival v potoku / otroci so počenili drug poleg drugega; počeniti k ognju, za skalo / metulj komaj počene na cvet, pa že odleti sede; ekspr. počenili so po klopeh in po tleh, kjer je bilo kaj prostora neudobno so se posedli// ekspr. sesesti se, podreti se: streha je počenila pod snegom 2. slabš. popustiti zahtevam, vdati se: če jih bodo privili, bodo hitro počenili;
namesto da bi ponižno počenil, se nam še roga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
podnévnik -a m (ẹ̑) zool., rabi se samostojno ali kot prilastek metulj, ki leta podnevi: metulji podnevniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
pogrébec -bca m (ẹ̑) 1. kdor se udeleži pogreba: pogrebci se počasi razhajajo;
dolga vrsta pogrebcev se je pomikala proti pokopališču;
pogreb je bil skoraj brez pogrebcev 2. kdor (poklicno) opravlja dela v zvezi s pokopavanjem; pogrebnik: pogrebci so začeli krsto spuščati v grob;
za pogrebce so naprosili sosede
♦ zool. dnevni metulj temne barve z rumeno obrobljenimi krili, Nymphalis antiopa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
prifrléti -ím dov. (ẹ́ í) nav. ekspr. frleč prileteti: metulj je prifrlel na cvet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
prijádrati -am dov. (ȃ) 1. z jadranjem priti: prijadrati do pristanišča;
komaj so prijadrali skozi ožino, že je nastal vihar / po reki je prijadrala ladja priplula z razpetimi jadri / ekspr.: čez travnik je prijadral metulj počasi priletel; od vzhoda so prijadrali beli oblaki 2. ekspr. z jadranjem dobiti, doseči kaj: prijadral jim je prvo, drugo mesto 3. ekspr. dostojanstveno priti: samozavestno je prijadrala v sobo / prijadral je za dekletom v mesto prišel
● brez popravnega izpita je prijadral do mature končal zadnji razred (srednje šole); ekspr. zbor je prijadral do konca sezone je kljub težavam končal sezono; ekspr. pa smo spet prijadrali v mirnejše vode položaj, pogovor se je spet pomiril
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
priplávati -am dov. (ȃ) plavajoč priti: izpod skale priplava postrv;
priplavati do brega / ekspr. na nebo priplava mesec / ekspr. čez travnik je priplaval metulj počasi priletel / ekspr.: z gore je priplaval glas zvonov se je zaslišal; od nekod je priplaval vonj po senu se je razširil// ekspr. lahkotno, mirno priti: na oder je priplavala baletka
● ekspr. njena slika mu pogosto priplava pred oči pogosto si jo predstavlja; pog., ekspr. ta pa ni po (prežgani) juhi priplaval je bister, prebrisan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
pŕstaničar -ja m (ŕ) zool. nočni metulj, katerega gosenica objeda listje sadnega drevja, hrasta, gabra, Malacosoma neustria: veliko škodo v sadovnjaku je povzročil tudi prstaničar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
razbúbiti se -im se dov. (ú ȗ) knjiž. priti, nastati iz bube: metulj se je razbubil;
pren. debelušno in mozoljavo dekle se je razbubilo v lepotico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
razgrínjati -am nedov. (í) 1. delati, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino: razgrinjati preprogo, zemljevid / ekspr. tulipani že razgrinjajo popke odpirajo; se razcvetajo / metulj razgrinja krila // delati, da kaj v takem položaju pride na kako površino: razgrinjati prt na mizo, papir po tleh; pren., pesn. noč je razgrinjala temno odejo čez polje 2. delati, da kaj zavzame čim večjo površino: razgrinjati krhlje po lesi, da se sušijo 3. delati, da kaj ni več skupaj, na kupu: ko je iskala orehe, je morala razgrinjati listje // razmikati: razgrinjati veje 4. knjiž. kazati, razkrivati: v delu razgrinja svoje poglede na čas in sodobnike
● publ. pred nami je razgrinjal svoje vtise o pravkar končani konferenci obširno nam je pripovedoval o njihrazgrínjati se nav. ekspr., s prislovnim določilom
1. biti, obstajati na razmeroma veliki površini: po prisojni strani hriba se razgrinjajo vinogradi; za hišo se razgrinja vrt / nad dolino se razgrinja zvezdnato nebo
2. prihajati na kako površino, navadno veliko: nad jezero se že razgrinja megla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
razvíti -víjem dov. (í) 1. narediti, da kaj preneha bitia) zavito: razviti knjigo, paket;
razviti v papir zavit kruh b) navito: razvil je dva metra žice s koluta;
sukanec se je razvil c) zvito: razviti lepak, trak;
otroci so razvili zastavice in mahali z njimi / razviti jadra / razviti prejo 2. spremeniti, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno obliko: razviti gospodarstvo, znanost;
to vrsto slikarstva so visoko razvili;
jezik se je v zadnjem stoletju zelo razvil;
gospodarsko, kulturno se razviti / umetnik je razvil svoj stil / razviti osebnost; razvila je vse svoje sposobnosti / model, stroj so še razvili izpopolnili / razviti moderen tehnološki postopek // narediti, da kaj začne obstajati v veliki meri in se čim bolj uveljavi: razviti društveno dejavnost; razvili so močno propagando 3. povezano pojasniti, prikazati kaj v popolnejši, natančnejši obliki: v knjigi je svoje misli, teze logično razvil;
na kongresu so razvili svoj program 4. z rastjo doseči nastanek česa: solata razvije cvet, seme;
ta rastlina razvije močne korenine 5. fot. osvetljen film ali fotografski papir obdelati s kemikalijami in tako posnetek narediti viden: razviti film, rentgenske plošče;
vseh slik še ni razvil
● publ. ta avtomobil razvije veliko hitrost doseže; društvo je tedaj tudi razvilo prapor dobilo, prevzelo; ekspr. ladja je pravkar razvila jadra odplula; na novo odkritem otoku so razvili svojo zastavo v znamenje svoje navzočnosti, oblasti na otoku so izobesili, namestili svojo zastavo
♦ mat. razviti funkcijo v vrsto zapisati funkcijo v obliki vrste; šah. razviti figure postaviti jih z osnovnih polj na polja proti središču šahovnicerazvíti se
1. postopno se spremeniti, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno obliko: pri sesalcih so se možgani zelo razvili; nekateri organi se bolj razvijejo kot drugi / naselje se je razvilo v močno trgovsko mesto
// preiti z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: bolezen se je hitro razvila / prijateljski odnosi med državama so se razvili in okrepili
2. postati večji, močnejši, zrelejši: dekleti sta se lepo razvili; v tem letu se je precej razvil
// dobiti dokončno podobo: hitro, zgodaj se je razvila / fant se je razvil v moža / čas, v katerem se rastlina, žival razvije / ob skrbni negi se je mladič le razvil zrastel, dorastel
3. s prislovnim določilom začeti obstajati kot rezultat določenega procesa, dogajanja: na poškodovanem mestu se je razvilo novo tkivo; na površini sira se razvije prevleka / dvojčka se lahko razvijeta iz enega jajčeca; iz bube se razvije metulj / ta mesta so se razvila v srednjem veku / slovanski jeziki so se razvili iz istega jezika / iz njega se bo razvil dober igralec, športnik / publ. ob eksploziji se razvije visoka temperatura se sprosti, nastane
4. z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: razvila se je zelo živahna razprava; pogovor se ni mogel prav razviti / zabava se je razvila v bučno razgrajanje
5. voj. prerazporediti se iz strnjene skupine v razpotegnjeno, navadno po širini: četa se je razvila po obronku gozda; razviti se v dolgo kolono / razviti se v strelce
● ni mogel verjeti, da so se stvari tako razvile da se je zgodilo tako, kot se je
razvít -a -o:
razviti diapozitivi; takrat jezik še ni bil dovolj razvit; zavoj je ostal razvit na mizi; gospodarsko, industrijsko, kulturno razvite države; tehnično visoko razvita družba; spolno razvita samica; razvita tehnologija; bila je zelo razvita; nižje razvita bitja; pravilno razvito zobovje; telesno, umsko razvit
♦ ekon. razvita država država z visokim narodnim dohodkom; mat. razvita oblika funkcije oblika, zapis funkcije, v katerem je odvisna spremenljivka sama na eni strani enačbe; sam.: prepad med razvitimi in nerazvitimi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
rjávček -čka m (ȃ) manjšalnica od rjavec: rjavček je glasno zahrzal;
zajahati rjavčka
♦ zool. dnevni metulj z rdeče rjavimi lisami in pasovi na temno rjavih krilih, Erebia
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
selívec -vca m (ȋ) 1. žival, ki začasno spreminja bivališče zaradi prezimovanja, parjenja: večina selivcev leti v Afriko / metulj selivec 2. ekspr. kdor se (rad) seli: po svoji naravi je bil selivec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
sésti sédem dov., stil. sèl séla; nam. sést in sèst (ẹ́ ẹ̑) 1. namestiti se, spraviti se v tak položaj, da je teža telesa pretežno na zadnjici: sedel je, da bi si odpočil;
nima kam sesti;
sesti na stol, v naslanjač;
s težavo je sedel / otrok ji je sedel v naročje; sedel je poleg nje / sesti k mizi, za mizo; sesti v avtomobil / sesti v senco / kot vljudnostna fraza: izvolite sesti; šalj. sedite, da nam ne odnesete spanja / kot ukaz psu sedi // namestiti se, spraviti se v mirujoč položaj, dotikaje se podlage z nogami, s spodnjim delom telesa: metulj je sedel na cvet; ptice so sedle na drevo 2. nav. ekspr., s prislovnim določilom izraža, da osebek začne delati to, kar nakazuje določilo: sedla je h klavirju;
rad sede h knjigam rad bere, študira / ali boš šel z avtomobilom ali boš sedel na vlak se boš peljal z vlakom; včasih sede za pisalni stroj tipka3. postati nameščen tako, da se dobro, trdno prilega: glava vijaka mora sesti;
žarnico privijamo toliko časa, da sede v ležišče / slušalka je sedla na vilice
● ekspr. sesti na limanice dati se prevarati, ukaniti; ekspr. končno so stvari sedle na svoje mesto so se uredile; slabš. sesti na posestvo, zemljo prilastiti si, polastiti se; ekspr. sesti na prestol zavladati; ekspr. sesti komu na tilnik, za vrat dobiti oblast nad kom, začeti mu delati nasilje; ekspr. taka stvar sede v spomin si jo zapomniš; ekspr. na mehko sesti pridobiti si (zelo) ugoden položaj, navadno brez večjega truda; publ. sesti za konferenčno mizo začeti reševati nerešena vprašanja s pogajanji, pogovori
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
sítce -a s (ī) manjšalnica od sito: gosto sitce;
sitce za moko
♦ zool. modro sitce metulj, katerega bela krila imajo številne majhne kovinsko modre pegice, Zeuzera pyrina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
sklopíti in sklópiti -im dov. (ī ọ̄) 1. s povezovalno napravo narediti, da je kaj skupaj, združeno: sklopiti cevi;
sklopiti lokomotivo z vagonom
♦ elektr. sklopiti dva električna nihajna kroga 2. knjiž. zapreti: metulj je sklopil krila / sklopiti oči, usta / sklopiti mizo, posteljo, sedež zložiti, dati skupajsklópljen -a -o:
vagoni so sklopljeni; sklopljene veke
♦ obrt. sklopljeno okno dvojno okno, katerega krilna okvira se stikata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
smrtoglávec -vca m (ȃ) zool. nočni metulj, ki ima na oprsju svetle lise v obliki mrtvaške glave, Acherontia atropos: buba smrtoglavca / metulj smrtoglavec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
sôvka -e ž (ȏ) nav. mn., zool. nočni metulji z debelim zadkom, Noctuidae: gosenice sovk;
sovke in prelci / borova sovka metulj, katerega gosenica objeda iglice bora, Panolis flammea; ozimna sovka metulj, katerega gosenica objeda ozimne in druge kulturne rastline, Scotia segetum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
spreminjávček tudi izpreminjávček -čka m (ȃ) zool., navadno v zvezi veliki spreminjavček dnevni metulj z barvno spreminjajočimi se krili, Apatura iris:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
sršénar -ja m (ẹ̑) zool. 1. sršenu podoben nočni metulj s krili brez luskic, Aegeria apiformis: ličinke sršenarja 2. velika ptica ujeda, ki se hrani zlasti z osami, sršeni, Pernis apivorus: kanja in sršenar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
stréhast -a -o prid.(ẹ́) podoben strehi: iz stene so moleli strehasti previsi stréhasto prisl.:
metulj s strehasto zloženimi krili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
svílen1 -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na svilo: debelina svilne niti / svilna industrija
♦ zool. svilni prelec nočni metulj, katerega ličinka izloča svilene niti, iz katerih naredi zapredek, Bombyx mori
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
sviloprêjka -e ž (ȇ) nočni metulj, katerega gosenica izloča svilene niti, iz katerih naredi zapredek: gojiti sviloprejko / murvova sviloprejka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
tŕten -tna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na (vinsko) trto: trtni listi;
trtne sadike / trtne škarje; trtno kolje
♦ agr. trtni palež ali trtni smod peronospora; zool. trtni sukač metulj, katerega gosenica dela škodo na trti in drugih rastlinah, Paraganotis pilleriana; trtni zavijač hrošč kovinsko modre ali kovinsko zelene barve, katerega ličinka uničuje zlasti vinsko trto, Byctiscus betulae; trtna ušica žuželka, ki živi na koreninah vinske trte, Viteus vastatrix
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
večéren -rna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na večer: večerni mrak;
večerna zarja / večerne ure / večerni sprehod; večerni tečaj; večerni vlak; večerna predstava / večerni časopis večernik; večerni veter večernik; večerna dolga obleka dolga obleka za večerne prireditve; večerna šola od 1950 do 1970 osnovna in srednja šola za odrasle s poukom navadno v večernih urah
● zastar. večerna stran jezera zahodna
♦ rel. večerna molitev; zool. večerni pavlinček nočni metulj s podobo velikega modrega očesa na zadnjih krilih, Smerinthus ocellatus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
vèlerílec -lca [tudi veleriu̯ca] m (ȅ-ȋ) zool. metulj somračnik z dolgim sesalom, Macroglossum stellatarum:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
véšča -e ž (ẹ́) 1. nočni metulj, ki rad leta okoli ognja, luči: vešče letajo, ekspr. plešejo okoli luči, ognja;
krila vešče;
moški plešejo okoli nje kakor vešče okoli luči
♦ zool. vešče majhni metulji, katerih gosenice se hranijo z različnimi rastlinskimi in živalskimi snovmi, Pyralidae; moknata vešča katere gosenice živijo v moki, uskladiščenem žitu, Pyralis farinalis; velika voščena vešča katere gosenice se v čebelnjakih hranijo z odpadki in čebeljim zarodom, Galleria mellonella// evfem. vlačuga, prostitutka: (nočne) vešče se že nastavljajo po ulicah 2. slabš. ženska, sposobna vplivati na koga, da ne ravna razumno, razsodno: vešča ga je očarala s svojo lepoto;
dekle je nevarna, pretkana vešča 3. slabš. hudobna ženska, navadno stara: kaj vse je ta vešča lagala o meni / kot psovka molči, vešča stara 4. etn., po ljudskem verovanju žensko bitje, ki se kot luč prikazuje ponoči nad močvirjem in zavaja ljudi: nad močvirjem mežikajo, se prikazujejo vešče / blodne vešče; pren. za svetlo veščo sreče blodim (A. Medved) 5. star. čarovnica: vešča dela točo;
vešče jezdijo na metlah po zraku / sežigati vešče na grmadah ženske, obdolžene čarovništva6. zastar. padarica, mazačka: vešča je pripravila zdravilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
vrtogláviti -im nedov. (á ȃ) knjiž. 1. povzročati, da je kdo vrtoglav: visok pritisk ga vrtoglavi;
vonj te rastline vrtoglavi ljudi in živali 2. s prislovnim določilom opotekaje se premikati, hoditi: bolnica vrtoglavi k oknu // neenakomerno, neurejeno se gibati v zraku: pajek vrtoglavi med nitmi mreže / letalo vrtoglavi z neba; listi vrtoglavijo proti zemlji neurejeno vrteč se padajo// brez cilja, reda, nepremišljeno se gibati, tekati sem in tja: otroci vrtoglavijo po dvorišču / množice vrtoglavijo sem in tja / metulj vrtoglavi nad vrtnicami 3. ravnati nespametno, nepremišljeno: sosedje še bolj vrtoglavijo kot mi / le pleši in vrtoglavi, dokler si še mlad počni neumnosti4. povzročati, da je kdo zmeden: njegovo govorjenje jih vrtoglavi / vrtoglaviti dekle
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
vzletávati -am nedov. (ȃ) ločevati se od tal, podlage in začenjati leteti: iz panjev vzletavajo čebele;
vrane vzletavajo z vej in spet sedajo nanje / helikopterji, letala vzletavajo in pristajajo; vzletavati pod določenim kotom / iz goreče grmade vzletavajo iskre vzletavajóč -a -e:
vzletavajoč metulj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
zaléči2 -léžem dov., zalézi zalézite; zalégel zalêgla; nam. zaléč in zalèč (ẹ́ ẹ̑) z izločitvijo jajčec zaradi razmnoževanja zapolniti kaj: matica zaleže celice, sate // v zvezi z jajčece izločiti kam zaradi razmnoževanja: matica zaleže veliko jajčec; metulj zaleže jajčeca na liste // z izločitvijo jajčec kam omogočiti, da se kje lahko kaj zaplodi, zaredi: muhe, žuželke zaležejo ličinke v nosnice nekaterih živali zaléči se ekspr.
zaploditi se, zarediti se: po vodah so se zalegli raki / v moki so se zalegli črvi
zaléžen -a -o:
zaleženo satje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
zaokrožíti in zaokróžiti -im dov. (ī ọ́) 1. narediti okroglo: zaokrožiti robove / zaokrožiti ploščo / pravilno zaokrožiti vratni izrez / zaokrožil je ustnice in zažvižgal 2. narediti, da sorazmerno manjše vrednosti, enote niso upoštevane: zaokrožiti število / pog. zaokrožiti cene, račun navzdol, navzgor 3. združiti zemljišča v enoten kompleks: zaokrožiti njive, travnike / z nakupom tega zemljišča je zaokrožil svojo posest 4. narediti, da kaj postane skladna celota: s tem prispevkom je pisec zaokrožil podobo obdobja / ta stališča zaokrožijo v celoto filozofove poglede na logiko / ekspr.: vsak pripovedovalec je po svoje zaokrožil to pravljico dokončal, končal; z ugotovitvijo zaokrožiti svoje razmišljanje skleniti, zaključiti5. knjiž. zakrožiti: odprli so okno in hladen zrak je zaokrožil po sobi / metulj je zaokrožil nad cvetom
● star. pevci so zaokrožili veselo pesem zapelizaokrožíti se in zaokróžiti se
1. postati okrogel: kamen se v strugi zaokroži / ekspr. z leti se mu je telo zaokrožilo
2. postati skladna celota: z novimi spoznanji se je njihovo vedenje o vesolju zaokrožilo
● ekspr. usta so se mu zaokrožila v nasmeh nasmehnil se je
zaokróžen -a -o:
zaokrožen pregled slovenskega slovstva; lepo zaokrožen rob; tematsko zaokrožena poglavja zaključena; zaokroženo število
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
zaplésati in zaplesáti -pléšem dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. začeti plesati: prvi plesni pari so že zaplesali;
prijela sta se za roke in zaplesala / medved se je postavil na zadnje noge in zaplesal // plesaje izvesti: zaplesali so nekaj valčkov, potem pa prešli na moderne plese; za vajo jim je zaplesal več figur // krajši čas plesati: včasih rad malo zapleše / prosil jo je, naj zapleše z njim 2. plesaje iti, se premakniti: zaplesala sta z enega konca dvorane do drugega / ekspr. skoraj zaplesal je do vrat // ekspr. lahkotno se premikajoč iti, se premakniti: natakar je zaplesal mimo / lastovka je zaplesala okrog njegove glave; metulj je zaplesal nad travnikom 3. ekspr. lahkotno se premikajoč pojaviti se: prve snežinke so zaplesale / po licu ji je zaplesal porogljiv nasmeh; pren. v glavi so mu zaplesale črne misli 4. ekspr. neurejeno se večkrat premakniti, navadno sem in tja: udaril je po mizi, da so skodelice zaplesale;
sod je ob vsakem sunku zaplesal na vozu / avtomobil je zaplesal po cesti zaneslo ga je5. ekspr. močno zapihati: hud orkan je zaplesal nad dolino 6. pog. obračunati, spopasti se: če ga boš pretepal, bova midva zaplesala
● ekspr. črke, številke so mu zaplesale pred očmi pri branju, gledanju je dobil občutek, da niso pri miru; ekspr. pogled mu je zaplesal po prostoru pogledal je; ekspr. zdelo se mu je, kot da je vsa soba zaplesala okrog njega se zavrtela; ekspr. zaplesal je vse, kar je imel s plesanjem, veseljačenjem zapravil; ekspr. če je tako, bomo drugače zaplesali z njimi začeli drugače, strožje delati, ravnatizaplésati se in zaplesáti se
plešoč se zadržati kje predolgo: zaplesala se je pozno v noč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
zaprédek -dka m (ẹ̑) iz niti, vlaken narejen ovoj bube nekaterih metuljev: gosenica si naredi zapredek;
iz zapredka zleze metulj;
zapredki sviloprejk / pajek ovije jajčeca v zapredek // kar je temu podobno: zapredek temnih kodrov / zapredek pajčevine v kotu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
zlatokríl -a -o prid. (ȋ ī) ekspr. ki ima zlato rumena krila: zlatokril hrošč, metulj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
zlatorítka -e ž (ȋ) zool. bel metulj z zlato rjavim zadkom, katerega v skupinah živeče gosenice uničujejo liste zlasti sadnega drevja, Euproctis chrysorrhoea: zlatoritke in gobarji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
zlésti zlézem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z lezenjem priti: kača je zlezla na skalo / ščurek zleze pod smeti, v kot 2. priti kam, od kod, pomagajoč si z rokami in nogami: zlesti iz jame, izpod postelje;
zlesti na peč, voz;
zlesti pod mizo;
zlesti skozi okno v hišo;
previdno je zlezel v vodo / zlesti čez ograjo, na drevo splezati// ekspr. počasi, navadno tudi s težavo iti, priti: zlesti izza mize; zlesti za omaro 3. počasi premikajoč se priti s prvotnega, navadnega mesta: naramnica mu je zlezla z rame;
očala so mu zlezla na nos;
ruta ji je zlezla za vrat 4. ekspr. izleči se: iz bube zleze metulj;
iz jajca je zlezla račka
● ekspr. fant jim je zlezel v srce vzljubili so ga; ekspr. hiša je zlezla na kup se je podrla, razpadla; ekspr. hvala mu je zlezla v glavo postal je domišljav, prevzeten; šalj. pijača mu je zlezla v glavo, v lase opil se je; šalj. pijača mu je zlezla v noge tako je vinjen, da zelo težko hodi; ekspr. strah mu je zlezel v kosti zbal se je; pog. učenec je komaj zlezel s težavo izdelal v šoli; pog. veke so mu zlezle skupaj zadremal je; ekspr. zdaj je tudi on zlezel iz plenic, povojev postal odrasel, samostojen; ekspr. navadno zleze iz postelje ob devetih vstane; ekspr. zlesti iz težav rešiti se iz neugodnega položaja; ekspr. zlesti na zeleno vejo gmotno si opomoči; ekspr. ta pisatelj zna zlesti pod kožo zna spoznati, predstaviti bistvo človeške narave; ekspr. zgodaj je zlezel pod odejo šel spat; ekspr. zlesti v dolgove zadolžiti se; ekspr. zlesti v dve gubé dobiti sključeno držo; ekspr. zlesti v hlače, v škornje obleči se, obuti se; evfem. zlezla je z njim v posteljo imela je spolni odnos z njim; pog. kar zlezla je skupaj omedlela; ekspr. v družbi, službi je visoko zlezel dosegel visok družbeni, službeni položaj; prim. izlesti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
zmŕzlikar tudi zmrzlíkar -ja m (ȓ; ȋ) zool. metulj, ki se izleže jeseni po prvi zmrzali, Operophtera: gosenica zmrzlikarja / mali zmrzlikar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
zôrica in zórica -e ž (ó; ọ̑) ekspr. manjšalnica od zora: vstani, zorica je že
♦ zool. dnevni metulj bele barve z oranžnimi konicami na sprednjih krilih, Anthocharis cardamines
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.