ajželjc m, F
6,
caſeale, -lis, tudi ſerivnik, kir ſe grè h'potrebi,
aiṡhilz;
cloacarius, -rÿ, kateri ſerilnike, ali
aiṡhilze treibio;
latrina, -ae, laibil, ſecrèt, ṡahod h'potrébi,
aiṡhilz;
locus secretus, ṡkrivnu meiſtu,
aiṡhelz;
ruder, vel rudus, tá neſnaga
v'aiṡhilzih;
tenasmus, -mi, teṡhava tega ſranîa, kader eden ṡabſtoîn na
aiṡhelz grè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
balzamov prid., xylobalsamum, -mi, bolṡomoviga driveſſa leiṡ
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
baratati nedov., F
10,
collybistes, minîavez, kateri s'danarmi
baratá, wechsler, Wexler;
empturire, rad kupovati,
baratati;
hippocomus, -mi, eden kateri s'koinî
baratá;
lanaris, -re, kateri volno noſſi, ali s'nîo
baratá;
linarius, -rÿ, kateri s'predivam andla, ali
baratá;
linopola, en lanár, kateri s'lanom
baratá;
lintearius, -rÿ, platnar, kateri s'platnom
baratá;
mango, tudi eden, kateri s'koinî
baratá, inu minîuje, kateri k'ſluṡhbi
baratá;
melliturgus, -gi, medar, ali medizhar, kateri s'medom okuli hodi, ali
baratá
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bob m, F
16,
acrochordon, ſo bradovize, kakor en
bob debele;
colocasia, -ae, vodeni
bob raſte v'Egyptu;
conchis faveta, is
boba jeid;
faba, -ae, bob;
fabacia, -ae, faveta, en mozhnik
s'boba;
fabae hilum, tá zherna pika na
bobu;
fabaginus, -a, -um, bobovṡki, od
boba;
fabalis, et le, kar
k'bobu ſliſhi;
fabarius ager, nyva ṡa
bob, kir
bob rad raſte;
hilum, -li, tá zherna pika na
bobi;
hyoscyamus, -mi, zhervivez, ṡobnyk, ſvinṡki
bob;
midas, -ae, ṡhuṡhik, ali mol
v'bobu;
smilax hortensis, laṡhki grah, ali
bob;
utriculi, idem ac folliculi, valvuli pisorum, fabarum, lentis etc: luṡkin
[e] graha, od
boba;
valvuli, ſtrokiki per
bobi, ali drugim ſozhivji
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
brejiti nedov., F
2,
foetare, breyti;
prosedamum, -mi, ena boléṡan teh jarzou, ali ovnou, de nemorejo ováz
breyti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
brest m, ulmus, -mi, berſt, berſtovina
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
brestovina ž, F
2,
ulmarium, -rÿ, vert ṡa
berſtovino;
ulmus, -mi, berſt,
berſtovina
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cimetov prid., xylocinnamomum, -mi, ta leis od
zimmetoviga driveſſa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cvergeljc m, F
4,
mimus, -mi, en
zvèrgelz, en ſméſhni kauklerṡki zhlovik, kateri ṡná vſe oponaſhati;
nanus, -a, -um, en
zvergelz;
pomilio, -onis, en
zvergelz, maihin moṡhyz;
pumilio, -onis, pumilus, -a, -um, en
zvèrgelz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
češulja ž, F
3,
racematus, -a, -um, kar ima groṡde, ali
zheſhule;
racemus, -mi, groṡd,
zheſhula, ali
zheſſula, groṡda pezil, inu druṡih mladyz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
četrti štev., F
16,
America, ta ſveit pod nami, ta
zheterti deil ſvitá;
bilibris, dvéh funtov teṡhava, ali
zheterti deil zhetertinke;
dodrans, -tis, pedaîn,
zheterti deil ene rizhy;
dodrans agri, zheterti deil ene nyve;
quadra, -ae, en
zheterti deil;
quadrans, -tis, zheterti deil;
quadrigamus, -mi, moṡh
zheterte ṡhene;
quadruplator, -oris, kateri eniga ovadi, ali ṡatoṡhi na zolu, de nei zola dal, de potler ſe nîemu da ta
zheterti deil tega ṡapopadeniga blagá: pomerkaviz, s'tem partam de tá
zheterti deil doby tega contrabanda;
quartale, tá
zheterti deil;
quartarius, -rÿ, zhetertnyk, ali
zheterti deil ene mère;
quartus, -a, -um, zheterti;
quaternarius, -a, -um, v'ti
zheterti verſti;
syntaxis, zheterta latinṡka ſhula;
tetrarcha, -ae, deṡhelski oblaſtnyk, ali goſpúd, poſtavlen zhes
zheterti deil ene deṡhele;
tetrarchia, -ae, zheterti deil ene deṡhele
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
človeski prid., F
20,
asterias, kateri na
zhloveska govorjenîa mèrka;
capitatio, -nis, vel jugatio, glavna ſhtivra, od ſléherne
zhlovéske, ali ṡhivinske glave, ali od eniga para vollú;
dysuria, oſtrúſt
zh[l]ovéṡke vodè, teṡhkúſt
zhlovéṡke vodè v'zuranîu;
illuvies, -ei, ena neſnaga, en kup per drugim
zhlovéṡkiga blata;
imaginatio hominis, zhlovéṡki ván, doṡdevanîe;
incarnatio, zhlovéſku poſtanîe;
intestinum rectum, danka, ṡkuṡi katero grè
zhloveṡku blatu;
ischuria, -ae, ṡatiṡzhanîe, kadar je voda
zhloveṡka ṡaperta;
lex humana, zh[l]ovéṡka poſtava;
lotium, -tÿ, ṡzalniza,
zhloveṡka, ali ṡhivinṡka voda;
matella medica, glaṡh ṡa
zhlovéṡko vodó;
medicamenta diuretica, arznie, katere
zhlovéṡko vodó ṡhenò;
oletum, -ti, zhloveṡku blatu;
persona, -ae, ena
zhloveṡka perſona;
physiognomia, -ae, tá kunſht poṡnati is obraṡa tó
zhloveṡko naturo;
physiognon, -nis, vel Physiognomus, -mi, eden, kateri is obrasa posnava
zhlovesko naturo;
radages, seu rimae alvi, ṡhpranîe na ti veliki
zhloveṡki danki;
statura, -ae, zhloveṡka dolgúſt, ṡhivota poſtava;
vitiligo, -nis, neṡhtaltni bleki, ali madeṡhi po
zhloveṡkim ṡhivoti;
prim. človeški
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
črmljak m, F
2,
ovi umbilicus, tyza v'jeizi,
zhermlák;
sesama, -ae, vel sesamum, -mi, beil mak, ali lana
zhermlák;
prim. čimlak
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
črvivec m, F
2,
hyoscyaminus, -a, -um, is
zherviuza;
hyoscyamus, -mi, zhervivez, ṡobnyk, ſvinṡki bob
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
denar m, F
96,
aes alienum, ludski
danarÿ, danarji, dolg;
aes circumforaneum, vherni
danarji;
campsor, meinaviz
denarjou s'dobizhkam;
creditum, -ti, ẛavupan, ali poſſojen
danár, dolg, dolṡhni
danár;
cusor, kovazh teh
denarjou,
denarjeu;
danarius, danár, gotovina;
faber monetarius, kateri
danarje ková;
intereſse â pecunÿs, zhinṡh od
danarjou;
moneta, -ae, danár, drobni
danár;
numatio, velika obilnoſt
danarjeu, doſti gotovih
danarjeu;
numerata pecunia, gotovi
danarji;
numosus, -a, -um, bogat
s'danarmi;
numus, -mi, danár, vinar;
pecunia, -ae, danár;
pecunia adesa, ṡapravleni
danarÿ;
pecunia privata, laſtni
danarji;
pecunia usuraria, uherni
danár;
pecuniosus, -a, -um, danaren, bogat
s'danarmi;
stater, -ris, ena ſorta
danarjeu, vela puloſmi reipar;
stips, stipis, danár ſrebern, ali ṡlát;
symbolum, -li, enu ṡnaminîe ene rizhy: tudi ſpravlanîe teh
denarjou, ali teh jidy. Prov:23.v.21;
teruncium, -cÿ, vel teruncius, -cÿ, danar ṡa dvei ṡhkuffici, puldrugi vinar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
dirjanje s, F
5,
catadromus, en pláz ṡa
derjanîe, ṡa tékanîe junazhku;
cursus, -us, derjanîe, djrjanîe[!], derk,
v:g: v'enim derku;
hippodromus, -mi, en proſtor ali pláz ṡa
dirjanîe, ali turnèranîe;
stadium, -dÿ, tudi en proſtor ṡa teikanîe, ali
dirjanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
dišeč del., F
31,
acesis, -sis, enu ṡèliszhe per potokih, mozhnu
diſſezhe;
ambrosia, tudi enu lipú
diſſezhe ṡeliṡzhe;
ambrosius, -a, -um, lipú
diſſezhi;
fragrans, lipú
diſhèzh;
nardus, -di, vel spicanardus, ſpikanarda, lipú
diſezhe roṡhe;
odorifer, -ra, -rum, dobru inu lipú
diſhèzh;
olens, diſhezhi;
odorus, -a, -um, dobru
diſhezh;
onyx, en lipú
diſſezhi parkil;
ozymum, -mi, vſá ṡhlaht lipú
diſſezha ṡeliṡzha;
rosmarinus, -ni, roṡhmaryn, lipú vſelei ṡelenu, inu
diſezhe drevze;
samsucus, -ci, majarón, lipú
diſſezhe ṡeliṡzhe;
vinum fragrans, lipú
diſezhe vinu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
dolgolasi sam., acrocomus, -mi, dolgolaſſi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
drevo s, F
118,
ammoniacum, enu
drevú, s'kateriga gummi ſe zidy;
arbor, drivú;
atinia, -ae, vel vulnus, maklen,
drévu;
carchesia, ṡhtriki, inu luknîe na
dréivu tiga jadra v'ladje, ali v'barki;
cerasus, drivú;
fagus, bukovu
drevú;
malus, -li, jablon: tudi tú
drivú v'eni barki;
matrix ligni, ſhverṡh
v'driveſſi;
morus, -ri, ena murva,
drivú, murvovu
drivú;
palmosus, -a, -um, polhen palmovih
drivès;
pomum, -mi, ſléherni ſad od
drivès;
prunum, -ni, zveṡhplinu
drevu;
quercus, -us, hráſt,
drivú;
ramale, -lis, ena od
driveſſa odtergana, ali odſeikana veya;
sorbus, -bi, enu oṡkurſhovu
drivú;
succosa arbor, ſozhnu
drivú, muṡgenu
drivú;
trabalis arbor, drivú ṡa bruna;
virgultum, -ti, garmovje, inu niṡka
driveſſa;
prim. drev
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
dušica2 ž, F
4,
bithymum, en mèd s'dvoih roſh ſturjen, s'béle inu zhirne materine
duſhize;
halus, -li, enu seliṡzhe s'perjam dobri miſli podobnu, s'zveitjam pak materini
duſhizi, laṡhki ali vertni;
serpyllum, -li, materna
duſhiza;
thymum, -mi, vel thymus, -mi, times, laṡhka materna
duſhiza, dobra per kaṡhtrunovi prati, ſhetraika
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
glina ž, F
12,
argilla, ylu, yloviza,
glina;
fictile, vſe tú, kar je
s'gline, ali s'perſty ſturjenu;
fictilis, s'gline, perſtèn;
illimis, et le, pres
gline, pres blata;
leucargillion, ena ſorta béliga yla, ali vodene
gline;
limus, -mi, muṡga, lapor, yloviza,
glina;
oblimare, s'blatom, ali
s'glino ṡamaṡati, ṡaſlipiti;
plasma, -tis, ena reizh is
gline, ali s'yla ſturjena;
plasmare, s'gline délati, kei kai is yla ſturiti, ſtvariti;
plastes, -ae, kateri pilde s'yla, ali
s'gline déla;
plastice, -ces, lonzharṡku déllu, ali ta kunṡht kai
s'gline ſturiti, ali délati;
Telludes, enu meiſtu per Rimi, kir ſe
glina kopa ṡa perſteno poſſodo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
gnoj m, F
24,
bolbiton, volovṡki
gnui;
empyema, tur na perſih, de eden naſnago,
gnoi, inu kry vun mèzhe;
feretrum stercorarium, trage ṡa
gnui;
fimetum, -ti, kúp
gnojá, kamer ſe
gnoi ſpravla, gomila;
fimus, -mi, gnoi;
heliocaminus, -ni, enu meiſtu v'verteh pruti ſonzi, de je gorku, kakòr ſo ti prédalzi
s'gnojam ſturjeni;
laetamen, -nis, gnui, ṡa nyve gnoiti, inu po nyvah reſtreſſati;
marisca, -ae, tudi kurje okú, na sadnîzi bolezhina, inu
gnui;
muscerda, miſhji
gnoi, miſhji drek;
praetergere, obriſſati, otréti, en
gnui na eni bolezhini, ali ṡokervizo, lipú po malim;
pterygium, -gÿ, nuht, ali mreina v'ozheſſi, en raſt okuli nohtou, da
gnoi;
pus, -puris, gnoi;
sanies, -ei, gnoi, ſokerviza
s'gnojom, gnui;
saniosus, -a, -um, gnoján, polhin
gnoja, vuṡ gnyl;
saperda, en kúp ſmardezhiga
gnojá, inu ſmradú;
stercorarius, -a, -um, kar
k'gnoju ſliſhi;
stercorosus, -a, -um, polhin
gnoja, ali govne;
stercus, -oris, gouna, lén,
gnui, drek;
sterquilinium, -nÿ, gnoyṡzhe, ena jama ṡa
gnoi;
suscerda, -ae, ſvinski
gnoi;
tabes, -bis, gniloſt, jetika, ſahnota na ṡhivotu, ṡgul
gnui
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
grm m, F
11,
corylus, léṡhkou
germ, léṡhka;
dumus, -mi, en tern, ali enu ternaſtu meiſtu, rubida,
garm;
frutex, germ, ſhibje;
rhamnus, -ni, en ternou
garm, glog, ternîe. Jud:9.v.14;
rubus, tá ternaſti, inu ardezhkaſti
garm;
rubus, -bi, en glog,
garm, rubida, oſtroṡhniza;
rubus ardens, en gorezhi
garm;
sentictum, en ternou
garm;
servia, en puſhil, ali
garm roṡh;
spinetum, -ti, ternou
garm, ternaſta meja, ali garmje;
xylon, en neṡnan
germ, na katerim pavola raſte, pavola
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
grozd m, F
14,
acinus, -i, jagodiza, pizhki,
grosda jagoda, paperki;
botrus, groṡd;
brisa, ṡtlazhenih
grosdou tropine;
brisa, -ae, en
groſd, kateri je perpravlen ẛa mósht tlazhetnîu;
bumamma, grosdi s'debelimi jagodami;
cyprus, -pri, g:fae: en zvitezhi
groṡd;
deacinatus, -a, -um, od gnîlih jagod ta otrébleni
groṡd;
druppa, grosd, kateri farbast perhaja;
pampinarium, -rÿ, tá preṡ
groṡda mladiza na vinṡki terti;
racematus, -a, -um, kar ima
groṡde, ali zheſhule;
racemosus, -a, -um, polhin
groṡdú, ali zheſſuliz;
racemus, -mi, gróṡd, zheſhula, ali zheſſula,
groṡda pezil, inu druṡih mladiz;
uva, uvae, groṡd, groṡdje, jeṡizhik, ena gruzha zhibèl
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
gruča ž, F
9,
exgrumare, ṡad s'eno grublo, ali
gruzho ṡemlè laṡiti, ali plaṡiti;
gleba, -ae, ena
gruzha ṡemlè;
glebosus, -a, -um, gruzhaſt, polhen
grúzh;
grumus, -mi, ena
gruzha ṡemlè, ali parſty;
maſsa, -ae, gruzha, teſtú, kóṡ, kèpa;
palacra, -ae, ena
gruzha ṡlatá, en pleh ṡlatá;
palatha, fige. 2.Reg:16.v.1. ena
gruzha fig;
uva, uvae, groṡd, groṡdje, jeṡizhik, ena
gruzha zhibèl;
uva apum, ena
gruzha zhibèl
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
hišnik m, F
3,
oeconomus, -mi, hiſhnik, vaupit;
procurator, preṡkarblenyk, valput, en beſſédnik, preṡkarbnyk,
hiſhnik;
villicus, -ci, hiſhnik, majer
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
hram m, F
4,
caseale, -lis, ſyrniza, kir ſe ſyr déla, ali hrani, ſyrni
hram;
cellarium, hram, keldir, ali kamra ẛa hranenîe;
doliarium, -ÿ, en kelder ẛa vinu s'ſodmi, en vinṡki
hram;
thalamus, -mi, ṡakonṡka poſtila, ali kamra, ali
hram
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
hvaležen prid., F
10,
cantio, cantatio, cantus, canticum, péſſim,
hvaleṡhna péſſim;
gratiam habere, ſe
hvaleṡhni ṡkaṡati;
gratus, -a, -um, prieten,
hvaleṡhen, vſhèzh, lubeṡniu;
hymnifer, kateri hvale, ali
hvaleṡhne péſmi noſſi;
hymnus, hvaleṡhna péſſim;
paean, paeanis, ena
hvaleṡhna péſſim Bogú h'zhaſti
[str. 152/2a ];
paean, laus Apollinis, hvala,
hvaleṡhna péſſim
[str. 15a ];
pergratus, -a, -um, ſylnu prieten, cilú vſèzh inu
hvaleṡhin;
psallere, peiti,
hvaleṡhne péſmi peiti, ſpévati, hvalo peiti;
psalmus, -mi, peſſim,
hvaleṡhna péſſim, katera ſe na orgle poje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ilovica ž, F
3,
argilla, ylu,
yloviza, glina;
bitum, yloviza, ali lym;
limus, -mi, muṡga, lapor,
yloviza, glina
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
jablon ž, F
2,
malus, -li, jablon, tudi tú drivú v'eni barki;
pomus, -mi, jablon
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
jagnje s, F
5,
agnellus, agnus, jagnîzh,
jagnîe;
agnus subrumus, jagne per ſeszi;
horni agni, leitoſhnîa
jagneta;
hyberni agni, ṡymṡka
jagneta;
subrumus, -mi, enu
jagne per ſeṡzi, kateru ſhe ṡiṡá, inu nei odſtavlenu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
jarec m, prosedamum, -mi, ena boléṡan teh
jarzou, ali ovnou, de nemorejo ováz breyti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
jest zaim., F
98,
â Scipione victus sum, jeſt ſim ṡkusi Scipiona premoṡhen;
â villa redeo, ieſt grèm naṡai od priſtave;
absum, me nei tukai;
adorus est me, ſe je
mene lotil;
apud me est, on je per
meni, bliṡi
mene;
coram me, pred
mano;
ego, jeſt;
egomet, jeſt ſam;
fer me, imi potarplenîe
s'mano;
me, mene;
meme, mene, lyh
mene;
mecum, s'mano;
mitte me, poſhli
mene, puſti
mene poiti;
praevidi, mi ſe je ṡdeilu;
probè memini, jeſt ſe cilú dobru ſpumnim;
videtur mihi, ſe
mi ṡdy,
mi pride naprei;
volo, jeſt hozhem;
prim. mi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
kamenje s, F
23,
ansae ferreae, ṡheléṡne ṡvèẛe, s'katerimi ſe tú
kamenîe v'kup vṡame;
attae, -arum, ſhpizaſtu
kamenîe, ſhibre;
callitriche, -ches, callitrix, prúh, ali jama ẛa
kamenîe lamati;
cataplasma, flaiſhter,
s'kamenîa, ali zégla;
chodchod, ṡhlahtnu
kamenîe;
deformata in lapidibus, na
kamenîe popiſſana: 2.Cor:ṡ;
elapidare, kamenîe ſtreibiti, pobrati, vun vreizhi;
elevare lapides, po
kamenîe poſsegati, inu vsdigovati;
lapidatio, s'kamenîam poſſipanîe;
lapidatus, s'kamenîam poſſút;
maceria, -ae, vel maceries, -ei, en ſúh ṡyd, graja
s'kamenîa ſturjena;
illedere saxis, na
kamenîe tarzhiti;
lapidare, s'kamenîam poſſipati, poſſuti, kamenovati;
lapidator, kateri
s'kamenîam poſſiple, ali luzha;
latomus, -mi, kateri
kamenîe lama, ali ſeika;
oniscus, -ci, praſizhiza ſiva ... ſe naide pod léſſam, ali pod
kaminîam kir je faihtnu;
rudetum, -ti, meiſtu, na katerim doſti ſtariga zégla, inu
kamenîa resbytiga leṡhy;
rudus, -deris, ſhuta od ſtarih ṡydou podertih, koṡzi zégla, ali
kamenîa;
saxatiles pisces, ribe v'mei
kaminîam lovlene;
saxifragium, -gÿ, vel saxifraga, -ae, enu ṡeliṡzhe, kateru je kiſſilu, per murju v'mei
kaminîam raſte;
saxosus, -a, -um, kameniten, poln
kamenîa;
suffrenatio, mozhnu
s'kamenîam veṡanîe v'kupai v'enim ṡydi;
viam lapidibus sternere, poot
s'kamenîam poflaiṡhtrati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
kaštrunov prid., F
3,
thymum, -mi, vel Thymus, -mi, times, laṡhka materna duſhiza, dobra per
kaṡhtrunovi prati, ſhetraika;
vervecina caro, kaṡtrunovu meſſú;
vervecinus, -a, -um, kaṡhtrunou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
kelder m, F
8,
cellaris, -re, kar
h'keldri ſliſhi;
cellarium, hram,
keldir, ali kamra ẛa hranenîe;
doliarium, -ÿ, en
kelder ẛa vinu s'ſodmi, en vinṡki hram;
hypogeum, -gei, et hypogeon, en proſtor pod ṡemló,
kelder, reipniza,
etc:;
oporotheca, -ae, kelder, ali enu meiſtu kir ſe ſad hrani, kamra ṡa ſad;
promptuarium, -rÿ, kamra, ali
kelder ṡa hraniti jidne rizhy;
promus, -mi, kluzhar zhes
kelder, inu ſhpiṡhne rizhy;
suppromus, -mi, en kluzhar zheṡ ṡhpiṡhe, inu zheṡ
kelder
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
klin m, F
6,
axiculus, ena deszhiza, ali kliniz,
klin, ali zaul;
climacter, -ris, klin v'loutrah;
cuneus, klin, ṡaguṡda;
impages, impagis, en notar ṡabyt ṡhebel, zhaul, ali
klin;
paxillus, -li, en
klin, lunik, kolzhizh, kliniz. Isa:22;
scalmus, -mi, ladje
klin, okuli kateriga ſe veſlu obrazha, ali pervèṡhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ključar m, F
5,
architriolinus, ſhtarſhina, ſtarſhina, hiſhni goſpodar, ali
kluzhár;
claviger, kluzhár;
promus, -mi, kluzhar zhes kelder, inu ſhpiṡhne rizhy;
suppromus, -mi, en
kluzhár zheṡ ṡhpiṡhe, inu zheṡ kelder;
thesaurarius, -rÿ, ſhazou varih, ali
kluzhár
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
klobčič m, F
3,
glomus, -mi, et ris, klopek, ali
klopzhizh;
glomus, en
klopzhizh;
glomus, knäulin.
klopzhizh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
klopek m, F
7,
agglomerare, klopke délati, ſhtréne viti, namotati, naviti;
conglomerare, na en
klopek v'kup viti, okroglu délati, kakòr eno kuglo;
glomerare, klopke viti, na
klopek viti;
glomus, -mi, et ris, klopek, ali klopzhizh;
inglomerare, klopke navyti, na en kúp viti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
korba ž, F
21,
calanthus, ena ſpletena zaina,
korba, pleteniza koſul;
camus, -mi, tudi
korba na gobzu konskim;
caniſtrum, kruſhna
korba, pleteniza;
capistrum, korba koinîu na glavi;
cartallus, -li, vel cartallum, ena
korba ẛa krúh;
cistellatrix, dékla, katera
korbo ẛa Gospodinîo neſſe;
cophinus, korba, zaina, pleteniza;
corbis, korba, jerbas, zaina;
crates, -tis, ſhanzne
korbe, garter;
cumera, -ae, ṡhitna kaṡzha,
korba;
fizella, brenta, koynska
korba;
gerrae, -arum, ſhanzne
korbe, ali pletenize na poſhtainah;
loculamentum, -ti, ena
korba, ali kai druṡiga, polna predalzu, ali lukén, de tyze notar hodio, inu gnéṡda délajo;
maſsa caricana, korbe s'figami;
orea, -ae, ena
korba ṡa fige;
postpomis, -dis, zaina, ali
korba ṡa koinṡki gobez;
qualus, -li, ena
korba, ali zaina, v'kateri kokuſhi leṡhejo;
secariae sportae, terṡzhenizhne zaine, ali
korbe, koſhi ṡa terṡkè;
talea, -ae, ene ſpletene
korbe, dná leiṡ;
trygapus, -pi, zidilu, tá zaina, ali
korba, ṡkuṡi katero ſe droṡhje prezejajo;
uncinus, -ni, tudi ena
korba. Amos,8.v.2
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
koza1 ž, F
14,
aegonomus, -mi, en koẛár, kateri
kosè paſſe;
capra, koẛa;
capreolus, divja
koẛa, tudi ſerniza;
caprimulgus, en tyzh, kateri po nozhi
koẛè ẛeẛa, ali ẛeſſe, kateri
koẛè molẛe;
capripes, koṡje noge ṡhival, kateri ima noge, kakòr
koṡa;
dama, -ae, ena ſerniza, ali divja
koṡa;
hinnulus, tú mladu ene ſerne, ali ṡaiza, ali divje
koṡè;
ibix, -cis, divja
koṡa. Job.39.v.1;
nebrides, ena jelenova, ali divje
koṡè koṡha;
oetonis annis pariunt caprae, oſſem leit
koṡè rodè;
orix, vel oryx, -gis, ena velika divja
koṡa v'Afriki, na kateri ſo te dlake od rèpa pruti glavi obernîene;
pygargus, -gi, ena neṡnana ẛvirina divji
koṡi, ali ſernizi enaka;
rupicapra, divja
koṡa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
kozar m, F
2,
aegonomus, -mi, en
koẛár, kateri koṡè paſſe;
caprarius, koẛár
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
krajcar m, F
3,
didrachmum, -mi, en ſtar danar, kateri velá 40.
kraizarjeu;
mina Attica, je neikadai dvanaiſt rainiṡh, inu trideſſeti
krajzarjou nemṡhkiga ṡhtivenîa velala;
obulus, malu vezh kakòr en
kraizar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
krč m, F
2,
spasmus, -mi, kerzh;
spaticus, -a, -um, kerzhu podverṡhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
kreš m, F
2,
bunium, -ÿ, kresh, ẛelenu ẛheliszhe per ſtudenzhinah, bobounik;
cardamum, -mi, kreṡh, bobovnik, kateri per ſtudenzih ráſte, ſtudenzhni bobounik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
lamati nedov., F
7,
callitriche, -ches, callitrix, prúh, ali jama ẛa kamenîe
lamati;
lapicidina, -ae, jama ṡa kamen
lamati;
lapidarius, -a, -um, lapidariae latomiae, meiſtu ṡa kamî
lamati;
lapidarius, -ÿ, tá kateri kamen
lama, ali lomi;
latomia, -ae, jama ṡa kamen
lamati, ali lomiti;
latomus, -mi, kateri kamenîe
lama, ali ſeika;
ramos frangere, okléſtiti veye,
lamati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
lan m, F
9,
asbestinum, ena ſorta
lanú, kateru ne more goréti;
centunculus, enu ẛeliṡzhe, travnika
lán, divji
lán;
fluviatus, -a, -um, v'tekozhi vodi namozhen,
ut lán, meſſú;
linopola, en lanár, kateri
s'lanom baratá;
linteus, -a, -um, od platna,
s'lana, s'prediva;
maleus stuparius, tarliza ṡa
lan tréti;
pectinare linum, lán mikati;
sesama, -ae, vel sesamum, -mi, beil mak, ali
lana zhermlák
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
lapor m, limus, -mi, muṡga,
lapor, yloviza, glina
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
lokaj m, F
3,
a pedibus, eden kir tezhe, ali en
lokai;
cursor, hiter ſel,
lokai, curèr;
prodromus, -mi, lokai, kateri naprei tezhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
luskanje s, poppysmus, -mi, s'rokami
luṡkanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
luščiti nedov., poppysmus, -mi, tá glás, ali ſhúm, kadar
ſe s'rokami v'kupai
luṡzhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
mak m, F
2,
papaver erraticum, divji
mak;
sesama, -ae, vel sesamum, -mi, beil
mak, ali lana zhermlák
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
materen prid., F
6,
caeson, ẛrésanu déte
s'materniga telleſſa;
loci, -orum, materniza, v'kateri ſe tú déte gori darṡhy
v'maternim telleſſi;
maternus, -a, -um, materen;
matruelis, -le, ſin, ali hzhy od
materniga brata;
serpyllum, -li, materna duſhiza;
thymum, -mi, vel thymus, -mi, times, laṡhka
materna duſhiza
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: materen prid., metrocelides, maternu ſnamene, lisa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
meta ž, F
6,
calamintha, tudi
meta, katera v'ṡhiti raſte;
hedyosmos, -mi, zherna ali beila
mèta;
menta, -ae, vel mentha, -ae, meta béla, ali zherna,
meta;
mentastrum, -tri, divja
mèta, ali divji polai, nuznu ṡeliṡzhe;
napeta, mazhkina
mèta, ali ṡèl
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
mežnar m, aeditumus, -mi, vel aedituus, -tui, en
meshnar, ali ẛacriſtán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
močno prisl., F
91,
adamare, perlubiti,
mozhnu lubiti;
admodum, ſylnu,
mozhnu, ẛkorai, ṡadoſti, vezhkrat;
degrandinat, tozha
mozhnu grè;
efficaciter, kraftnu,
mozhnu;
fortiter, mozhnú, junazhku, jaku;
perfortiter, cilú
mozhnú, ſylnu jaku, cilú junazhku;
perolere, ſylnu
mozhnú diſhati;
stringere, v'kúp ſtiſniti,
mozhnu ṡavèṡati;
valenter, ſylnu
mozhnu- moèenejše , scalmus, -mi, ladje klin, okuli kateriga ſe veſlu obrazha, ali pervèṡhe, de mozhrnéſhi [mozhenéſhi], inu ṡveiſtiſhe veſlajo, veſſelnik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
moj zaim., F
17,
Adonai, moi Goſpúd,
haebraicum verbum, Goſpúd;
aedepol, ẛa gviſhnu, per
moji veri, ena ſtara perſega, moshka, inu ẛhenska;
a me pudica eſt, ẛa
mojo ſtran, ona je ena ſramoẛhliva ẛhena;
a me salutem dic Ciceroni, ſa
mojo volo posdravi Cicerona;
cognatus, moja ṡhlahta, roják, ſvák;
inconsultu meo fecit, on je ſturil pres
moiga ſveitovanîa;
injuſsu meo, pres
moje povele;
magnopere, ſerzhnu, po vſim
moim premoṡhenîu;
me conscio, s'mojo veiſtjo;
meus, -a, -um, moi, moja, moje, kar meni ſliſhi.
mi, mihi meni.
ò mihi, ò
moi;
propria mea culpa, moi laſtán gréh;
quaeso, moi lubi, jeſt te proſſim;
sodes, lubi, proſſim te,
moi dragi;
vulnerasti cor meum, ti ſi
moje ſerzè ranil, ali vṡèl
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
muzga ž, F
6,
alburnum, tá drugi lúb per drevji, tú je ta beili: tudi
musga;
haliaetus, -ti, en morṡki odler ali poſtoina, v'muṡgenih yṡerih v'bizhji prebiva, mozhnu buzhy, ſe imenuîe
muṡge krava;
limus, -mi, muṡga, lapor, yloviza, glina;
paludes, bizhje, bizhovje,
muṡge;
palus, paludis, muṡga, mlaka;
succus, -ci, mokrota, ſozhnúſt, ſokryviza,
muṡga
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
naprej prisl., F
237, I.
praecedere, naprei poiti,
naprei hoditi;
provehi, naprei pelati; II.
affere, perneſti, ſem perneſti,
naprei perneſti;
consilium cordis, naprei vṡetje;
conspirare, ſi
naprei vṡèti, ſe ſpuntariti, ſe ṡkupai ſtovariſhiti, ṡglihati, inu eniga duhá biti. 2.Esdr:5;
objectare, naprei vreizhi, ozhitati;
relator, -oris, kateri eno reizh
naprei parneſſe;
videtur mihi, ſe mi ṡdy, mi pride
naprei;
prim. zanaprej
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
obračati se nedov., F
2,
scalmus, -mi, ladje klin, okuli kateriga
ſe veſlu
obrazha, ali pervèṡhe;
vortex, -cis, vertulka, tumf, karniza, vertázha, vihar, ali velik véter, kateri
ſe okuli
obrazha, ṡlobna voda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
obraz m, F
13,
aequitatem vidit vultus eius, nîegov
obras je vidil tó pravizhnoſt;
fingere vultum alicuius, eniga
obras, ali podobo na ſe vṡèti, s'eniga druṡiga ſe vunkai dati;
frons matutina, en ṡhaloſten, ṡaſpán
obraṡ;
mentagra, -ae, luſhai na
obraṡu, tudi kolein trepetanîe;
orarium, ena ruta ṡa
obraṡ ali uſta ṡakrivati;
physiognom, -nis, vel physiognomus, -mi, eden, kateri is
obraṡa poṡnava zhloveṡko naturo;
physiognomia, -ae, tá kunſht poṡnati is
obraṡa tó zhloveṡko naturo;
sugillare, progaſtiga, ali s'bojam plaviga na
obraṡu, ali pod ozhmy ſturiti, opravlati, ṡaṡhmagati;
sugillatio, opravlanîe, plavka pod ozhmy, plavu okú na
obraṡi, ali pod ozhmy ṡnaminîe dajanîe;
vari, -orum, plehi na
obraṡu, od koṡiz ṡnaminîa, ali jamize;
versipellis, -le, pregnán, kunṡhtin, kateri ſvoi
obraṡ preminuje;
visus torvus, gard pogled, ſtraſhán pogled, ali
obras;
vultus, -us, obraṡ
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
očin prid., F
6,
amita, -ae, teta,
ozhina ſeſtra
[str. 21b ];
amita, teta,
ozhina sestra
[str. 237a ];
linea paterna, verſta
ozhine ṡhlahte, ali rodá;
paternus, -a, -um, ozhin, ozhetin;
patrimonium, -ÿ, ozhina erbṡzhina;
posthumus, -mi, po
ozhini ſmerti rojen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
odraselk m, F
3,
fruticare, vel fruticari, fruticescere, veliko hoſto, mladyz ali
odraſelkou puſtiti raſti;
ramus, -mi, veya,
odraſilk;
surculus, -li, zeip, zeipika,
odraſelk, mladiza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
odstavljen del., subrumus, -mi, enu jagne per ſeṡzi, kateru ſhe ṡiṡa, inu nei
odſtavlenu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
oponašati nedov., F
3,
exprobrare, oponaſhati, v'uzhi vtakniti, ſponaſhati, ozhitati, naprei metati, krégati, ferṡhmagovati, ṡaſhmagati, oponoſſiti;
improperare, poſvariti, krégati,
oponaſhati, ſhpot délati, neprenagliti;
minus, -mi, en zvèrgelz, en ſmèſhni kauklerṡki zhlovik, kateri ṡná vſe
oponaſhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
orgle ž mn., F
8,
nabulum, organum, orgle;
organa pneumatica, orgle s'pyszhalmi, v'katere ſe more pihati s'vetrom teh méhou;
organarius, -rÿ, kateri
orgle, ali laute déla;
organici, ty kateri na
orgle, ali na druge laute byejo, ali ygrajo;
organicus cantus, na
orgle ali goſli peitje;
organista, -ae, eden, kateri
orgle déla, ali na nîe bye;
organum, orgle;
psalmus, -mi, péſſim, hvaléṡhna peſſim, katera ſe na
orgle poje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
osrčje s, F
14,
albegnina, en deil
oſſerzhja;
chordapson, griṡenîe
v'oſſerzhju, v'teh ṡgurnih zhrevah terganîe;
eviscerare, oſſerzhje vunkai vṡèti;
exta, extorum, extatorium, ṡnotarnîe
oſſerzhje;
extipex, -cis, en bogoviz, kateri
oſſerzhjé ogleduje;
haruspex, -cis, en Bogoviz, kateri je mèrkel na
oſſerzhje ṡhivinsku per nékadanîh offrih;
interanea, -orum, drúb ali
oſſerzhje;
intestina, zhréva,
oſſerzhje;
jecusculum, jetrize,
oſſerzhje;
ozymum, -mi, jeid is ſvinṡkiga
oſſerzhja;
praecordia, -orum, ṡlizhiza na perſih, ſarzhna jamiza,
oſſerzhje;
viscera, drúb,
oſerzhja, s'notarnîa zhéva, drubovina;
viscus, visceris, oſerzhje;
vitalia, Lev:3.v.3.
ac viscera, oſſerzhje: tú ṡnotranîe, drob
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ovca ž, F
10,
balatus, blejanîe teh
ováz;
bidens, tudi ena
ovza, dvei leiti ſtara;
oves faetae, breye
ovzè;
oves rejiculae, ṡavirṡhki, ṡaverṡhene
ovzè;
oviaria, -ae, enu kardelu
ováz;
oviaricum pecus, ovzhia ṡhivina,
ovzè;
ovis, ovza;
prosedamum, -mi, ena boléṡan teh jarzou, ali ovnou, de nemorejo
ováz breyti;
rejiculae oves, te odverṡhene, ali ṡaverṡhene
ovzhè, kakòr te ſtare, ali bolne, vun iṡverṡhene;
upilio, -onis, en ovzhar, kateri
ovzè paſſe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
oven1 m, F
4,
aries, en
oven, koſhtrun;
prosedamum, -mi, ena boléṡan teh jarzou, ali
ovnou, de ne morejo ováz breyti;
vervex, réṡani
oven, ali kaṡhtrún, ṡkopiz;
voniscare, ſe terkati kakòr
ovni, s'rogmy planiti nad eniga
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
padarski prid., F
6,
choenigion, padarṡke kléṡzhize ẛa vunkai jemati ne manſhe koṡzhize is rane;
phlebothomum, -mi, padarṡku ṡeleṡze ṡa puṡzhanîe;
scalprum chyrurgicum, vel scalpellum, padarṡku ṡheléṡze;
subligar, Padarṡke zvitize;
volsella, -ae, ene
padarṡke kleiṡzhize, s'katerimi fazilne is rane jemle;
xirotheca, -ae, noṡhnize ṡa
padarṡke ṡhkarje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
pasti2 nedov., F
10,
aegonomus, -mi, en koẛar, kateri kosè
paſſe;
compascere, v'kupai
paſti ṡhivino;
impescere, ṡhivino puſtiti v'obilnim ṡhiti, ali arṡhi
paſti, inu objeſti;
jugarius, -rÿ, en paſtyr délovne ṡhivine, kateri
paſſe, inu vkleiple;
pabulari, paſti, pokladati, na paſho gnati, na futeraṡhe poiti;
pascalis, -le, proſtor, ali trava ṡa paſho, kar
ſe ſem ter tám
paſſe;
pascere, paſti, paſho dati, ṡhiviti;
paſti, pascere;
tauriferi campi, pula ṡa junze
paſti, ali rediti;
upilio, -onis, en ovzhar, kateri ovzè
paſſe;
prim. paseoč, pasti se
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
pecelj m, F
2,
articulus, tudi knoffiki na enim
pezlu;
racemus, -mi, groṡd, zheſhula, ali zheſſula, groṡda
pezil, inu druṡih mladyz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
pedanj m, F
7,
dodrans, -tis, pedaîn, zheterti deil ene rizhy;
palmaris, -re, s'en
pedaîn dolg, ali s'eno dlán ſhirók;
palmus, -mi, en
pedaîn;
palmus major, veliki
pedaîn;
pentadoron, vſe tú kar ima vſelei pèt malih
pednîou: mali
pedaîn je, kadar ſe palz, inu tá perſt per nîemu reſtegne;
spithama, -ae, en
pedaîn
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
piča ž, ocymum, -mi, ṡhivinṡka
pizha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
plac m, F
17,
ariopagus, en nékadanî
plaz v'tem méſti Ahene
[!];
catadromus, en
pláz ẛa derjanîe, ẛa tékanîe junazhku;
deambulatorium, plaz ẛa ſprehajanîe;
forum, terg,
pláz;
forum boarium, volovski
pláz;
forum olitorium, ṡèlni
plaz [str. 90b ];
forum olitorium, plaz kir ſe ṡèle predaja
[str. 148/2a ];
forum piscarium, ribizhki
plaz;
forum suarium, ſvinski
plaz;
forum vinarium, vinski
plaz;
furinum forum, tatinṡki
pláz;
hippodromus, -mi, en proſtor, ali
pláz ṡa dirjanîe, ali turnèranîe;
ichtiopolium, -lÿ, plaz kir ſe ribe predajajo;
orchestra, -ae, en muſt, ali gant na ſerd
plaza k'gledanîu teh comedÿ, inu ygranîa;
platea, -ae, en
plaz, ena gaſſa, ena uliza;
subrostrarius, -a, -um, kateri ima enu ſtanovanîe v'mei ratnimi goſpudi na
plazi;
theatrum, -tri, hiſha k'gledanîu, ali okrogil
plaz ṡa Comedie
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
polaj m, F
4,
dictamum, -mi, vel dictamnus, ena ſorta divjiga
polaja, enu ṡeliṡzhe;
mentastrum, -tri, divja mèta, ali divji
polai, nuznu ṡeliṡzhe;
pulegium, polai;
zopyron, quae et clinopodion dicitur, ena ſorta tega divjiga
polaja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
postelja ž, F
26,
biclinium, ena kamra s'dvéma
poſtilima;
cline, -es, ena
poſtila;
clinicus, -a, -um, kateri nikuli
s'poſtile ne vſtane;
clinus, ena
poſtila;
cuba, poſtila;
lectus, -cti, poſtila;
puerperium, -ÿ, otrozhja
poſtila;
stratum, -ti, lega, ṡhtraja,
poſtila;
thalamus, -mi, ṡakonṡka
poſtila, ali kamra, ali hram;
torus, -ri, ena
poſtela
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
povodec m, camus, -mi, usda,
povodiz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
poznavati nedov., F
2,
auspicari, kai
poẛnavati;
physiognom, -nis, vel physiognomus, -mi, eden, kateri is obraṡa
poṡnava zhloveṡko naturo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
prata ž, F
7,
aſsatura, pezhenka,
prata;
minutal, v'reini pezhena
prata;
obelus, -li, raṡhin, raṡhin ṡa
prato pezhi;
petaso, -onis, ena ſvinska ṡareberna
prata;
pulpamentum, -ti, en dober koṡ tega ſlaiſhiga meſſa, kakòr
prata per obiṡtih, inu tá ṡadni ṡkók od divjazhine;
satureia, -reiae, ſatrariz, ſatariz, lipú diſezhe ṡeliṡzhe ṡa pezhene
prate, ſotraika, vertni yṡop;
thymum, -mi, vel thymus, -mi, times, laṡhka materna duſhiza, dobra per kaṡhtrunovi
prati, ſhetraika
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
pripovest ž, F
6,
adagium, -gÿ, pripuviſt, gmain govorjenîe;
increbruit res proverbio, letá reizh je k'eni
pripuviſti pérſhla;
parabula, -ae, pergliha,
pripuviſt;
proverbium, pripuviſt;
rhitmus, -mi, en raim, ali
pripuviſt;
sententia, -ae, modru rezhenîe, modra beſſéda, ali pergliha, ali
pripuviſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
priti dov., F
164,
auxiliary, kir na pumozh
prideo;
benè veneris, dobru
perſhel, Búg te primi;
commemini, ſpumnim ſe, v'miſſel mi
je perſhlu;
erravit, an potius insanavit? ali je falil, ali
je ob pamet
perſhel?
febres statae, marṡlize, katere ob enim gviſ
[h]nim zhaſſi ali vri
pridejo;
inceſsere aliquem dolis, s'golufio zhes eniga
priti;
integrascere, ut integrascit hoc malum, letá neſrèzha ṡupèt
pride, ſe ponavla;
intro, intrare, notar poiti, notar
priti;
lÿmphari, ob pamet
priti;
neophytus, -a, -um, kateri v'novizh k'veri
pride;
obsolescere, is navade
priti, oſtareiti, preiti;
opem ferre, pomúzh dati, ali h'pomúzhi
priti;
praematura mors, preṡgudna ſmert, ta ſmert
je ſhe pred zhaſſam
perſhla;
privatus, -a, -um, obrupan, kateri
je ob kai
perſhel;
recolligere, ṡupèt pobrati, ṡupèt ſpraviti, ṡupèt ſam k'ſebi
priti;
usuvenit, ſe pergody,
je perſhlu v'eno navado;
venire in manus, v'pèſt
priti;
videtur mihi, ſe mi ṡdy, mi
pride naprei;
prim. prideoč, pridoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
privezati dov., F
14,
adalligare, perveẛati;
adjungere, perkleniti, perdrushiti,
pervèsati, v'kupai vkleniti;
adnectere, pervesati, v'kúp ẛvèẛati;
adnecto, -re, adnectere, perpeti,
pervèẛati, v'kup ẛvèẛati;
alligo, -are, pervèẛati, ẛavesati, obvèẛati;
amuletum, arznia ẛuper ſtrupa, ſe bolnikom na garlu
perveẛhe;
circunvincire, okuli
pervèṡati, obvèṡati;
numella, -ae, ena kamba, ali liſſena reizh, katera ſe ṡhivini na vrat dene, inu s'tem
ſe pervèṡhe;
perligare, v'kupai ṡveṡati,
pervèṡati, prevèṡati;
portuosus, -a, -um, kir je doſti brodou, de ſe morejo ladje
pervèṡati;
scalmus, -mi, ladje klin, okuli kateriga ſe veſlu obrazha, ali
pervèṡhe;
superalligere, gori
pervèṡati;
superillegere, gori
pervèṡati, verhu
pervèṡati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
prostor m, F
45,
amplitudo, proſtor, ſhirók, inu velik;
capacitas, proſtor, proſtranoſt;
distantia, proſtor;
hippodromus, -mi, en
proſtor, ali pláz ṡa dirjanîe, ali turnèranîe;
in patenti, na
proſtoru;
intercapedo, -nis, v'meis tekozhi zhas, v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali
proſtor v'mei dvém ṡabitjom;
interordinium, -ÿ, proſtor v'mei dvéma verſtama;
interstitium, -ÿ, tá
proſtor v'mei dvéma rizhama;
laxitas, proſtor, ſhirina;
locus, -ci, proſtor, meiſtu, ṡhtánt;
olympiadis luſtrum, proſtor petih leit;
receſsus, -us, odhod, odſtopnoſt,
proſtor, kir ſe more odmakniti, ali odſtopiti;
secedere de via, is pota ſtopiti,
proſtor dati, na ſtran ſtopiti;
situs, -us, perloṡhnoſt eniga
proſtora, ali kraja, en ſtán;
spatium, -tÿ, proſtor, ali preſtor
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
prst ž, F
7,
ablaqueare, enu drivú, ali terto
s'perſtjó obſuti;
fictile, vſe tú, kar je s'gline, ali
s'perſty ſturjenu;
glebula, -ae, gruzhiza
perſty na nyvi;
grumus, -mi, ena gruzha ṡemlè, ali
parſty: perſt, terra;
superobruere, s'parſtjó, ali ṡzhim drugim ṡaſuti, ali pokriti;
terra, -ae, ṡemla,
perſt: deṡhela
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
pustoba ž, F
2,
desolatio, puſtoba, opuṡzhenîe;
eremus, -mi, puṡzhava,
puſtoba
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
puščanje s, F
6,
cucurbita, buzha, ena kupiza ṡa kry
puṡzhanîe;
excipulum, -li, medeniza ẛa prejemanîe te kryi per
puṡzhanîu;
phlebotomia, -ae, na ṡhili
puṡzhanîe;
phlebotomia, vel venae sectio, na ṡhyli
puṡzhanîe;
phlebothomum, -mi, padarṡku ṡeleṡze ṡa
puṡzhanîe;
scarificatio, puṡzhanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
puščava ž, F
10,
anachoresis, ena
puszhava;
desertum, puṡzhava;
devenustare, v'puṡzhavo perpraviti, ogerditi, neſhtaltnu ſturiti;
eremus, -mi, puṡzhava, puſtoba;
evastare, ṡatréti,
h'puṡzhavi ſturiti;
expopulari, ṡatréti,
v'puṡzhavo perpraviti;
expopulatio, ṡatrenîe, opuṡzhenîe,
v'puṡzhavo perpravlenîe;
monasterium, samota,
puṡzhava, klóſter;
solitarius, -a, -um, ſamotin,
v'puṡzhavi;
solitudo, ſamota,
puṡzhava, opuṡzhenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
rajm m, F
11,
flos poëtarum, tú nar lépſhe inu zhedniſhe popiſſanîe, teh kateri ſo
rajme piſſali;
hexameter, ena péſſim, ali
raim s'ſheſtémi kṡezelzi;
homerocento, -onis, buquize ṡa Homerove
Raime;
mimi, neſramni
raimi;
poëtica, -ae, kúnṡht
raime délati;
poëtria, -ae, katera
raime déla, ali poje;
prosa, -ae, enu leidig govorjenîe, inu nikar
s'raimi;
rhithmus, -mi, en
raim, ali pripuviſt;
versificare, verſtize, ali péſmi delati,
raime délati;
versificator, eden kateri verſtize, ali
raime déla;
versus, -us, raim, verſta
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
rezati nedov., F
12,
batillum, -li, tudi koſſa ẛa
reiẛat ouſeno ſlamo;
caelator, tá kir s'dlétom lipú
réẛhe, ali dube;
creodates, -tis, kateri per miṡi naprei
reiṡhe, inu dily;
fictor, lonzhár, tudi eden kateri pilde
réṡhe, ṡmiſhlaviz;
lapicida, ṡhtamizar, kateri kamen
reiṡhe;
lithotomus, -mi, eden kateri kamen is zhlovéka
reiṡhé;
scalptor, kateri vun dube, ali
reiṡhe;
scindere, réṡati, ſeikati, reṡklati;
sculpere, iṡréṡati, ṡdubſti,
reiṡati;
sculptor, -oris, en piltavar, inu kateri is léſſa lipú
reiṡhe;
secare, reiṡati, ṡhagati, koſſiti;
statuarius, tá kateri pilde
reiṡhe, ali déla;
prim. rezan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
rožica ž, F
12,
bulbine, -nes, ena ſorta divjiga luka, plave ſpumladnîe
roṡhize;
centauria, enu grenku ẛeliszhe, ali
roṡhize, tavṡhent
roṡhize;
chamaepitys, -tyos, dravna roṡha, roshmarinu podobna, divize Marie
roshize, raſteo na zilinah;
flosculus, roṡhiza;
gemmula, tudi ſpomladnîe
roṡhize;
lepton, tavshent
roṡhize, enu grenku ṡeliṡzhe;
mirifica, genestra, laṡhki petelinzi, leip dúh imajo: ſo
roṡhize, na enim ẛelenim drevzi. Jer:48;
polyanthea, -ae, mogiteroſt
[!] teh roṡh, ali
roṡhiz;
polyanthemum, -mi, ṡlatize
roṡhize, ṡeliṡzhe;
polygala, -ae vel polygalon, pempinella, kriṡhne roṡhe ... ima pereṡza, kakòr lèzha, s'beilimi, ali ardezhimi
roṡhizami;
triſsago, -nis, tá mali ſvetiga Petra kluzh: tudi ene
roṡhize imenovane Vergis meiner nit
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
rubida ž, F
4,
dumus, -mi, en tern, ali enu ternaſtu meiſtu,
rubida, garm,
rubida;
omnis generis spinae, ſléherne ſorte tarnîe,
rubide;
rubus, -bi, en glog, garm,
rubida, oſtroṡhniza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
sekati nedov., F
7,
caedere, ſékati, byti;
concidere, tudi drobnu ſaſékati,
ſékati;
latomus, -mi, kateri kamenîe lama, ali
ſeika;
lignari, derva
ſekáti, voṡiti, perpravlati, ſe derviti;
lignator, kateri leis, ali derva
ſéka, ſékazh, ali ſikázh;
lucus, -ci, en luṡhten vert, ali bórṡht, v'katerim oben ne ſmei
ſékati;
scindere, réṡati,
ſeikati, reṡklati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
sesec m, F
10,
abláctare, od
ſeſza djati, odſtaviti, odlozhiti;
agnus subrumus, jagne per
ſeszi;
mamilla, -ae, mamma, -ae, ṡhivina, vime,
ſeſzi, zuṡiki,
ſeſzi;
mamosus, -a, -um, perſaſt, s'velikimi
ſeſzi;
mastus, -ti, perſi, ali
ſeṡzi;
papilla, -ae, bradoviza na
ſeṡzi;
ruma, -ae, zuṡiz, vime,
ſeṡzi;
subrumus, -mi, enu jagne per
ſeṡzi, kateru ſhe ṡiṡá, inu nei odſtavlenu;
uber, -ris, vime, perſi,
ſeṡzi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
sisati nedov., F
2,
subrumus, -mi, enu jagne per ſeṡzi, kateri ſhe
ṡiṡá, inu nei odſtavlenu;
sugere, ſeſati,
ṡiṡati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
smešen prid., F
9,
dicterium, -ji, ena
ſmeſhna, kunṡhtna beſſéda, ali govorjenîe;
ineptire, ſe norzhaſtiga ṡkaṡati, klamoteriti, kauklati, ſe markakiga, ali
ſmeſhniga délati, ſe ṡa markakiga darṡhati, inu malu vrédniga ſturiti;
jocosus, -a, -um, ſhaukou, norzhaſt,
ſmeiſhen, preſhèren;
lepidus, -a, -um, ſhavkou, lubeṡniu,
ſmeiſhen;
mimographus, -phi, eden, kateri neſramne
ſméſhne péſmi ṡlaga;
mimus, -mi, en zvèrgelz, en
ſméſhni kauklerṡki zhlovik, kateri ṡná vſe oponaſhati;
perlepidus, -a, -um, ſylnu ſhaukou, cilú lubesniu, inu
ſmeiſhin;
perridiculè loqui, cilú
ſméſhne, inu ſramotne rizhy govoriti;
ridiculus, -a, -um, ſmeiſhin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
soldat m, F
17,
abólla, -ae, eniga
ſoldata gvánt, en ẛhoudni gvánt;
diribitorium, -rÿ, tá proſtor te muſhtre, kir ſe
ſoldati muſhtrajo, inu plazhujejo;
gregarius miles, en gmain
ſoldát;
justus miles, en brumen, inu pravizhen
ſoldát;
lixa, -ae, kateri gmain
ſoldatom kuha inu pezhe na voiṡki;
lytrum, -tri, danarji ṡa odréſhenîe eniga
ſoldata;
miles, -tis, ṡholnèr,
ſoldàt, voiṡzhák;
miles gregarius, gmain
ſoldát;
miles limitarius, na pokraini
ſoldat;
miles triarius, teh imenitniſhih
ſoldatou eden;
neoptolemus, -mi, en nov
ſoldát, v'novizh gori vṡèt ṡholnèr;
praefectus cohortis, Capitán zhes enu banderiṡzhe
ſoldatou;
quaestorius, -a, -um, kateri od dobizhka ṡhivy, kar timu ſliſhi, kateri ẛa
ſoldate danarje ima;
sectio inter milites, v'mei
ſoldate na reṡdeil dajanîe, ſléhernimu po nîegovi voli;
secundanus miles, ṡholnèr, ali
ſoldát od tega druṡiga kardela;
subcenturio, -onis, nameiſtnik eniga, zheṡ ſtu
ſoldatu, Capitana;
veteranus miles, ſtari
ſoldát, ali ṡholnèr
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
spomniti se dov., F
6,
commemini, ſpumnim ſe, v'miſſel mi je perſhlu;
comminisci, ſe ẛmiſliti,
ſpumniti, ẛnaiti;
memini, jeſt
ſe ſpumnim, jeſt pumnim, pametim;
probè memini, jeſt
ſe cilú dobru
ſpumnim;
recordari, ſe ſpumniti, ſe ſpametiti, na eniga ſumniti, miſliti;
reflectere se, ſe ſpumniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
sranje s, F
3,
forica, -ae, enu gnain meiſtu ṡa
ſranîe;
tenasmus, -mi, teṡhava tega
ſranîa, kadar eden ṡabſtoîn na aiṡhelz grè;
tenesmus, kir
k'ſranîu hodi, inu ſe ſyli, ter nyzh ne ſtlazhi, aku lyh vſeṡkuṡi ga ṡhene
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
studenčen prid., F
6,
aqua fontis, ſtudenzhna voda;
cardamum, -mi, kreẛh, bobovnik, kateri per ſtudenzih ráſte,
ſtudenzhni bobounik;
epatica fontana, ſtudenzhnu ẛa jetre ṡeliṡzhe;
librator, -ris, ſtudenzhni moiſter, kateri ṡná ṡmeriti, kokú viſſoku ſe more ena voda napelati;
putealis, -le, puteaneus, -a, -um, ſtudenzhina,
ſtudenzhen;
tubus, -bi, zéu, ali ror
ſtudenzhni
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
studenec m, F
10,
cardamum, -mi, kreẛh, bobovnik, kateri per
ſtudenzih ráſte;
fons, ſtudeniz;
fontalis, ſtudenzhina, is
ſtudenza voda;
inexhaustus, -a, -um, neſprasnîen, neṡjemlen, neṡmankan,
v:g: ſod, ali
ſtudeniz, de ſe ne more h'konzu priti;
limpidus, -a, -um, zhiſt kakòr
ſtudeniz, biſter;
manalis fons, ṡhivi
ſtudeniz, kateri vſelei ṡvèra;
maſtos, enu koritize, po katerim
ſtudeniz tezhe;
putearius, -rÿ, kateri ṡhtèrne kopá, ali
ſtudenze;
puteus, -tei, ṡhtèrna,
ſtudeniz;
scatebra, -ae, vel scaturigo, -nis, iṡvirik, ṡvirik,
ſtudenz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
svinjski prid., F
24,
costae suiles, ſvinska rebra;
faliscus, -ci, ſvinṡki ṡhelodiz;
hara, -ae, ena
ſvinṡka ſhtala;
hyoscyamus, -mi, zhervivez, ṡobnyk,
ſvinṡki bob;
perna, -ae, tú pervu
ſvinṡku plezhe, krazha;
porcinus, -a, -um, ſvinṡki;
porculatio, klanîe, ali
ſvinṡke koline;
rostrum suum, ſvinṡki riliz;
suillus, -a, -um, ſvinṡki
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: svinjski prid., cyclaminos, vel cyclaminus, vel cyclaminum, brambôr,
svinske kruh Scop.; glej opombo pri geslu kruh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
šetrajka ž, thymum, -mi, vel thymus, -mi, times, laṡhka materna duſhiza, dobra per kaṡhtrunovi prati,
ſhetraika;
prim. sotrajka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
špižen prid., F
7,
ciborium, ſhpishna ṡkramba;
hostiare, offrovati
ṡhpiṡhne offre;
nutritius, -tÿ, gerob,
ṡhpiṡhni ozha;
nutritius parens, ṡhpiṡhni ozha, oṡkerblenyk;
promus, -mi, kluzhar
sacrificium sempiternum, vſakdanî
ṡhpiṡhni offer;
sacrificium, -cÿ, maſhni offer, en offer, povṡdigovanṡki offer,
ṡhpiṡhni offer
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
šum m, F
4,
poppysmus, -mi, tá glás, ali
ſhúm, kadar ſe s'rokami v'kupai luṡzhi;
sonitus foliorum, ſhumenîe tega lyſtja,
ſhum tega lyſtja;
susurrus, -ri, ſhum, ſhumeinîe;
tumultus factus est, zhe daile li vekſhi
ſhum je vſtajal
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
times m, thymum, -mi, vel thymus, -mi, times, laṡhka materna duſhiza, dobra per kaṡhtrunovi prati, ſhetraika
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
tolst prid., F
15,
adipatum, -ti, tolſta ẛhpiẛha;
cynomoriun, en beil
tolſt kozen, ali ſhtor preṡ pèrja s'bélim zvéitjom;
habitus, -a, -um, tólſt, dobru per ṡhivotu;
larus, -ri, ena
tolſta zherna tyzhiza, je vſelei per vodah;
obesus, -a, -um, tolſt, vampaſt, pitan, rataſt, debel, inu okrogil;
omasum, -mi, danka, ſvinṡki ṡhelodez, enu
tolſtu zhrivu;
opimus, -a, -um, tólſt, bogat, rodoviten, nuzen;
perpingvis, -gve, pretólſt, ſylnu
tólſt, inu maſtán;
pingvescere, tolſt, ali debel perhajati;
pingvinarius, -a, -um, kateri maſtne, ali
tolſte rizhy lubi;
pingvis, -ve, tólſt, maſtan, debel, vpitan;
sagina, ena
tolſta, maſtna ṡhpiṡha ṡa pitanîe, katera dobru pita, inu
tolſtu ſtury;
subpingvis, -ve, debelkaſt,
tolſt;
thunnus, -ni, tunina,
tolſta morṡka riba
- tolstejši , habitior, et hoc habitius, tolṡtéſhi, inu bolè per ṡhivotu
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: tolst prid., inula, -ae, enula, veliki koren
[Vorenc] tolste Scopoli
[Pohlinov pripis k inula,ae, enula]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
trn m, F
10,
acaron, -ri, miſhji
tern;
attae, attarum, kateri pozhaſſi gredo, ali lesejo, kakor de bi po
terni shly;
chamaemyrsine, miſhji
tern;
dumus, -mi, en
tern, ali enu ternaſtu meiſtu, rubida, garm;
ornus, -ni, tudi tá beili
tern, ali glog, ima ardezhe jagode ṡa tyze;
ruscus, -ci, vel ruscum, -ci, miſhji
tern, enu ternaſtu bodèzhe ṡèliṡzhe s'ardezhimi jagodami;
sentis, -tis, en
tern;
spina, -ae, tern, ribja kúſt, grebèn;
spineus, -a, -um, s'terna ſturjen;
unedo, na
terni jabulka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
trnast prid., F
13,
aloë, enu
ternaſtu ẛeliszhe, s'grenkim ẛonftom;
coniza, -ae, ſuhi korèn, poſuſhen korèn, bodèzh, ali
ternaſti korèn;
dumosus, -a, -um, ternaſt, polhen ternîa inu rubidja;
dumus, -mi, en tern, ali enu
ternaſtu meiſtu, rubida, garm;
rhamnus, -ni, je tudi tú ṡeliṡzhe, kateru v'ṡazhetku je lipú, inu potler rata
ternaſtu, inu bodezhe;
rubus, ta
ternaſti, inu ardezhkaſti garm;
ruscus, -ci, ruscum, -ci, miſhji tern, enu
ternaſtu bodèzhe ṡèliṡzhe s'ardezhimi jagodami;
sentix, -cis, enu
ternaſtu drivú;
smilax aspra, en bodèzhi ſlák ali
ternaſt, ſe okuli drevja opleita;
spinetum, -ti, ternou garm,
ternaſta meja, ali garmje;
spinifer, -a, -um, tú
ternaſtu drevje;
spinosus, -a, -um, ternaſt, polhin ternîa, ternou;
tragacantha, enu
ternaſtu driveṡze v'neṡnanih deṡhelah
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
turniranje s, F
2,
hippodromus, -mi, en proſtor, ali pláz ṡa dirjanîe, ali
turnèranîe;
ludi circenses, turnîeranîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
uzda ž, F
9,
bulla, ſhpanga na
uṡdi;
camus, -mi, usda, povodiz;
capistrum, ena alftra,
uṡda;
effrenatus, -a, -um, preṡ
uṡde;
equus duri oris, en koyn terd na
voiṡdi;
equus effrenis, terdovratni koin, kateri ne mara ṡa
voiṡdo;
fraenum, -ni, vuṡda, berṡdè, bruṡdè;
habenas laxas dare, puſtiti
vuṡdo konyu;
orea, -ae, bruṡdè per eni
vuiṡdi
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: uzda ž, habena, -ae, vuiſda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
v predl., F
1130, I. s tožilnikom
commemini, ſpumnim ſe,
v'miſſel mi je perſhlu;
defigere manus, v'roke ſezhi;
hospitium praebere, v'hiſho vṡèti;
imaginari, doṡdévati, ſi
v'pamet vṡèti, meiniti;
in, v';
infractus, -us, tá poot, ali hoja
v'ſtrán;
in ordinem, v'rèd, v'rèd;
venire in manus, v'pèſt priti; II. z mestnikom
decimanus, tá deſſeti
v'verſti;
in domo, v'hiſhi;
ischias, -dis, bolezhina
v'kriṡhzih,
v'ledovjih,
v'ſtegnih, ali
v'ṡklepih;
lacertosus, -a, -um, v'ramah mozhán, ják;
legisperitus, dohtar
v'poſtavi,
v'poſtavah vuzhen;
metropolis, tú imenitniſhe méſtu
u'deṡheli, poglavitu méſtu;
musicus, -ci, peiviz,
v'peitju vuzhen;
palatum, -ti, nebú
v'uſtih;
prim. dol, guba, krog, last, nazdol, v'stran
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
v'novič (vnovič) prisl., F
11, I.
adventitius, -a, -um, en perhodni, kateri je
vnovizh perſhel;
neonatus, -a, -um, v'novizh rojen;
neophytus, -a, -um, kateri
v'novizh k'veri pride;
neoptolomeus, -mi, en nov ſoldát,
v'novizh gori vṡèt sholnèr;
noviter, v'novizh;
nuper, vnovizh, unidán, unumadnîe;
recenter, v'nuvizh;
renascens, renatus, -a, -um, ṡupèt
v'nuvizh rojen, prerojen;
renasci, ſe supèt
v'nuvizh roditi, ſe preroditi, s'nou rojen biti;
succidia, -ae, neprana volna, ali
v'novizh oſtriṡhena; II.
tyro, -onis, en nou ṡholnèr, eden kateri ſe ṡazhne ene rizhy vuzhiti, en
v'novizh gori vṡèti, en novyz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
valpet m, oeconomus, -mi, hiſhnik,
vaupit
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
veja ž, F
21,
abrúmpere ramum, veyo odzheſniti;
frondarius, -a, -um, kar
k'veyam ſliſhi;
frondeus, -a, -um, is ṡelenih
vey;
frons, -dis, frondes, ṡelene
veye;
oculi ramorum, popki na
vejah;
ramosus, -a, -um, veynat, s'doſti
veyami, polhin
vey, inu odraſtkou;
ramus, -mi, veya, odraſilk
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
veselnik m, scalmus, -mi, ladje klin, okuli kateriga ſe veſlu obrazha, ali pervèṡhe, de mozhnéſhi, inu ṡveiſtiſhe veſlajo,
veſſelnik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
veslati nedov., F
3,
remigare, voṡiti,
veſlati, s'veſly voṡiti;
scalmus, -mi, ladje klin, okuli kateriga ſe veſlu obrazha, ali pervèṡhe, de mozhnéſhi, inu ṡveiſtiſhe
veſlajo;
subremigare, vzhaſſi
veſlati, ali s'veſly voṡiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
veslo s, F
21,
biremis, en zhun, ali barka s'dvéma
veſlama, fuṡhta;
decemscalmus, ena ladja s'deſſetimi
veſly;
deciremis, ena ladja, katera ima na vſaki ſtrani deſſet
veſſel;
hepteris, -ris, ena barka s'ſedmimi
veſlamy na eni ſtrani;
palmula, veſla lopatiza;
remus, -mi, veſlu;
triremis, galea, v'kateri try per enim
veſli voṡio
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
vinar m, F
4,
numus, -mi, danár,
vinar;
numus cum dimidio, poldrugi
vinar;
sestertius, en
vinar;
teruncium, -cÿ, vel teruncius, -cÿ, danar ṡa dvei ṡhkuffici, puldrugi
vinar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
zabstonj prisl., F
18, I.
ab re orare, ẛabſtojn proſſiti, ẛavman moliti;
abs re eſt, tú je
ẛabſtojn;
frustrà, ẛabſtoin, ṡavmán;
frustra conari, ṡabſtojn ſe mujati;
gratis, ṡabſtoin;
gratuitò, ṡabſtoin, preṡ dobizhka, s'dobre vole;
incaſsum, ṡavmán, ṡaludu,
ṡabſtoin;
irritum, ṡavmán,
ṡabſtoin;
irritus, -a, -um, ṡaludu, ṡavmán, kar je
ṡabſtoin, nevnuznu;
lateram lavare, déllu ṡgubiti,
ṡabſtoin délati;
ludere operam, ṡabſtoin délati, vſe ṡaygrati;
nequiquam, ṡabſtoin, ṡavmán, cilú niṡhter;
non âb re eſt, nej
ẛabſtojn, nej pres vrshoha;
tenasmus, -mi, teṡhava tega ſranîa, kadar eden
ṡabſtoîn na aiṡhelz grè;
vanè, ṡabſtoin;
vanum, luzkaku, praṡnu,
ṡabſtoin; II.
asymbolus, -li, kateri n'hozhe zèhe platiti, zèhe ne daje,
ſabſtojn zèha;
frustratio, ogolufanîe, ṡamujenîe,
ṡabſtoin déllu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
zakonski prid., F
13,
castimonia, castitas, zhiſtoſt, brumnoſt ...
conjugalis, ẛakonska;
commaritus, kateri eni ṡheni pomaga, kakòr en
ẛakonṡki móṡh;
compar, tovariṡh, druṡhe,
ẛakonṡki moẛh, ali ẛhena;
coniunx, tá
ṡakonṡki moṡh ali ṡhena;
connubium, poſtava
ẛakonska;
divortium, lozhenîe ṡhene od moṡhá, v'tem
ṡakonṡkim ſtanu;
maritus, -ti, en
ṡakonṡki moṡh;
pellex, -cis, ena raven ṡhena,
ṡakonṡkiga moṡhá kurba;
pellicatus, -us, kurbaria, poleh ſvoje
ṡakonṡke ṡhene;
repudium, -ÿ, reṡlozhik teh
ṡakonṡkih ludy, odpahnenîe;
thalamus, -mi, ṡakonṡka poſtila, ali kamra, ali hram;
uxor, -ris, ṡakonṡka ṡhena;
uxorcula, -ae, ṡakonṡka ṡheniza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
zakristan m, aeditumus, -mi, vel aedituus, -tui, en meshnar, ali
ſacristán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
zdeti se nedov., F
9,
gloriari, ſe hvaliti,
ſe ṡdeiti, ſe prevṡètnu darṡhati, ſe ṡnaſhati;
non alta sapientes, ne
ṡdite ſe kai viſſoku;
opinabilis, -le, kar
ſe ṡdy, ali lahku veruje;
opinari, meiniti,
ſe enimu
ṡdeiti, ſhazati, zhutiti;
pedarius, -rÿ, kateri v'ſveiti ſe darṡhy eniga druṡiga manunge, kir
ſé nîemu dobra, inu pravizhna
ṡdy;
potior es mihi, ti
ſe meni bulſhi
ṡdyṡh;
praevidi, mi
ſe je
ṡdeilu;
seſsilis, -le, kar ſedy, ali
ſe enimu
ṡdy de ſedy;
videtur mihi, ſe mi
ṡdy, mi pride naprei
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
zemlja ž, F
84,
cardines terrae, gruſti te
ẛemlè, ali tega ſvitá;
fistulosa terra, ena nerodovita
ṡemla;
geometria, mèra, ali mèrjenîe te
ṡemlè, ali ſvitá;
gleba, -ae, ena gruzha
ṡemlè;
humus, -mi, ṡemla;
labes, -bis, en prepad, ena velika vpadezha jama te
ṡemle: tudi en madeṡh, oṡkrunenîe;
magnates, veliki oblaſtniki na
ṡemli;
nefarius, -a, -um, polhen lotrie inu pregréhe, kateri nei vréden, de ga
ṡemla noſſi;
solum agri, ṡemla na nyvi;
terrigenus, -a, -um, is
ṡemlè rojen, ali na
ṡemli ṡhiveozhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
zlatica ž, F
4,
batrachium, enu ẛeliṡzhe,
ẛlatize;
coronopus, -dis, ṡlatize;
polyanthemum, -mi, ṡlatize roṡhize, ṡeliṡzhe;
ranunculus, tudi
ṡlatize, ṡeliṡzhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
zobnik m, hyoscyamus, -mi, zhervivez,
ṡobnyk, ſvinṡki bob
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: zobnik m, hiosciamus niger Sobnik Scop.
[289: Hyosciamus. Carniol. Sobnik; v seznamu Nom. Carn. tega imena ni]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
zvesto (z'vesto) prisl., F
7,
aſsectari, ẛa enim hoditi, hitéti,
s'véſtu ſe eniga derẛhati, vernu ſpremlovati;
cum fide, s'vero,
ṡvéſtú;
deosculari, kuſhovati,
ṡvéſtu kuſhati;
efflagitare, mozhnu proſſiti,
ṡvéſtu proſſiti;
fidè, et fideliter, ṡvéſtu, vernu;
pervigilare, ṡveſtu vahtati, dolgu zhaſſa zhuti, ali prezhuti;
potulentus, -a, -um, kateri
ṡveſtú, ali redlih pye
- zvestejše , scalmus, -mi, ladje klin, okuli kateriga ſe veſlu obrazha, ali pervèṡhe, de mozhenéſhi, inu ṡveiſtiſhe veſlajo, veſſelnik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
železce s, F
3,
phlebothomum, -mi, padarṡku
ṡeleṡze ṡa puṡzhanîe;
scalprum chyrurgicum, vel scalpellum, padarṡku
ṡheléṡze;
specium, -ÿ, tù
ṡheléṡze, s'katerim ſe te rane globozhina yṡzhe, inu Padarji s'nym v'rane ſegajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
živinski prid., F
14,
abactor, en
ẛhivinski tat;
abigeátus, -ti, ẛhivinska tatvina, ali rupanîe;
abigeus, -gei, en
ẛhivinski tat, kateri ẛhivino krade;
admistura, -ae, ẛhivinsku ẛdrushenîe;
capitatio, -nis, vel jugatio, glavna ſhtivra, od ſléherne zhlovéske, ali
ṡhivinske glave, ali od eniga para vollú;
haruspex, -cis, en Bogoviz, kateri je mèrkal na oſſerzhje
ṡhivinsku per nékadanîh offrih;
lotium, -tÿ, ṡzalniza, zhloveṡka, ali
ṡhivinṡka voda;
mandra, vel mandria, ṡhivinṡka ṡhtala na puli pres ſtréhe;
mola pecuaria, en
ṡhivinṡki, ali konṡki malyn;
ocymum, -mi, ṡhivinṡka pizha;
oestrum, -tri, en obád, ali brèzel, ena huda
ṡhivinṡka muha;
pecuarius, en zhreidnik, ali
ṡhivinṡki paſtyr;
salviatum, -ti, ena
ṡhivinṡka arznîa, katera ſe v'garlu ṡhivini po ſyli vtlazhi;
veterinaria medicina, konṡka, ali
ṡhivinska arznia
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.