Sta piškot in keks sopomenki ali besedi označujeta različni stvari? Je keks morda le podpomenka piškota? SSKJ ne pojasni dovolj nazorno morebitne razlike med njima. Hvala za vaš odgovor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me, kako točno se v slovenščino prevaja angleški izraz za nadomestno hrano za dojenčke baby formula. Na spletu namreč zasledim mnogo slovenskih izrazov, med drugimi mleko v prahu (po mojem mnenju ne dovolj konkreten izraz), adaptirano mleko, otroška formula (ponesrečen dobesedni prevod?) ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
S sestro sva se pogovarjali in je med pogovorom uporabila besedo investirana. Pomen besede sem večkrat iskala, vendar ga ne najdem. Ali ta beseda sploh obstaja?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Moja stara mama, doma iz Poljan v Poljanski dolini, je uporabljala besedo jetrnica (jetrn'ca) za osebo, ki je kar naprej tečnarila oziroma »najedala«. Vsakemu, ki predstavim to besedo, se mu zdi ta beseda v trenutku jasna. Zanima me, kako to, da je ni v slovarju.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zakaj besede sntntn ni v slovarju čeprav se uporablja pogosteje kot recimo kompjuter, ki pa je v slovarju?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
V katero besedno zvezo se uvršča kakorkoli/kakor koli že?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Kaj je pravilneje: uporabnostne ali uporabne lastnosti?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me, kako je s števnikoma bilijon in milijarda. Pomenita enako ali ne? V nekaterih virih sem zasledila, da je bilijon ameriško ime za evropsko milijardo, v nekaterih pa, da je eno 10^12, drugo pa 10^9. Kaj je torej prav?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Kako pravilno zapisujemo cerkev svetega Duha / Svetega Duha / Svetega duha / svetega duha v/na Javorci?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me, kako v besedilu pravilno deli omrežne naslove, saj pravila, ki bi to določal, v pravopisu nisem našla. Primer: V jezikovni svetovalnici na strani https://svetovalnica.zrc-sazu.si/catego ry/5/nova-vpra%C5%A1anja sem zastavila vprašanje: "Kako v besedilu pravilno delimo omrežne naslove?".
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me, zakaj je pravilno figova marmelada, in ne figina, saj je samostalnik figa ženskega spola.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me, ali je glagol ekipirati, ki ga uporabljajo pri opisu sestavljanja nove vlade na TV Slovenija, primeren za rabo v knjižnem jeziku. S katero slovensko besedo bi ga kazalo nadomestiti?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Kakšen bi bil pravilen glagolnik od glagola vtipkati? Kot je recimo od vpisativpis ali vnestivnos.
Vtipkamo bančno kodo, vtipkamo računalniško geslo ...
Kako bi torej lahko napisali: Pri (glagolnik) bančne kode na blagajni sem se zmotil.?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Za tvitno ključno besedo se v slovenskem okolju uporabljajo izrazi hashtag, hešteg ali ključnik. Ker je tudi na RTVSLO vse pogosteje slišati #ključnik in tako pišejo in govorijo tudi na Zavodu RS za šolstvo, me zanima vaše mnenje. Sem brskal po že odgovorjenih jezikovnih vprašanjih SAZU, a iskalnik ni našel nobene od navedenih besed.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Ali se napiše ime ribe (v angleščini piranha) pirana ali piranja?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Izraza žledenje in žlediti (kar se tiče žleda) sem opazil pri vremenskih napovedih. V SSKJ-ju teh izrazov ni, se pa pojavita v posameznih drugih slovarjih. Kako je s splošno rabo? Ali sta sploh ustrezna?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Pri brskanju po slovarju sem naletela na vnos zakon, pri katerem je navedena razlaga: »z zakonom urejena življenjska zveza moškega in ženske«. Zanima me, ali načrtujete razlago popraviti, da bo bolj vključujoča do LGBT+ skupnosti.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Je pravilno svetovanje o nečem ali iz nečesa ali oboje, npr. svetovanje o vastuju ali svetovanje iz vastuja. Kaj pa vastu svetovanje, vastujsko svetovanje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Lepo pozdravljeni, sam sem proti besedi računalnikar, saj mislim, da je neustrezna. Poklic je računalničar, saj imaš opravka z računalniki in ne z računanjem.
Kakšna pa je raba besede računalnikar oz. računalničar?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Moj vprašanje se nanaša na razlago pomenske razlike med nazivoma doktorand in doktorant objavljene v tej jezikovni svetovalnici v letu 2017. Doktorand je torej kandidat, ki še ni zagovarjal doktorata znanosti, doktorant pa je naziv za doktorja znanosti. Ta odgovor je bil podan na osnovi slovarskega pripročnika. Glede na pogosto uporabo omenjenih izrazov me zanima, zakaj se ta razlaga nedvoumno ne vnese v Fran > eSSKJ, ki je kolikor vem uradni slovar slovenskega knjižnega jezika? V tem slovarju sta izraza doktorand in doktorant sinonima in tudi razlagi pod drugima alinejama opisa kažeta na enakovrednost izrazov, kar je glede na zgoraj podano razlago napačno. Obenem bi se vam zahvalil za opravljanje svetovalne dejavnosti, ki pripomore k pravilnejši rabi slovenskih izrazov.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
So razmere epidemiološke ali epidemične, ko govorimo o tem, kakšno je trenutno stanje zaradi covida-19? Npr.: Zaradi slabih epidemioloških/epidemičnih razmer veljajo posebni ukrepi.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Vedno pogosteje sta v rabi izraza izmenjalnica oziroma izmenjevalnica (npr. rabljenih oblačil). Kateri je ustreznejši?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Ko smo v srednji šoli govorili o besedilnih vrstah, smo rekli, da je obvestilo besedilo, v katerem sporočevalec sporoča, da se nekaj dogaja/da se bo zgodilo (torej govori o sedanjosti/prihodnosti). Zanima me, ali sta obvestilo in sporočilo sopomenki ali ne (Ko me pokličejo, vas obvestim/vam sporočim.). V glavi imam, da sporočim uporabimo, ko se govori o preteklem dogodku, npr. Sporočam vam, da je včeraj izginil pes pri sosedu.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me glede besede blog ali spletnik. Katera je v našem prostoru bolj v uporabi oziroma bolj pravilna?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me, kateri zapis je pravilen (bombna enota ali bombniška enota), saj nisem nikjer zasledil podobnih primerov.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me, kaj pravzaprav pomeni zveza rastoči slovar in kako ugotovim, kateri slovarji so rastoči?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Kako se izgovori aronija?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Glede na precej različna izražanja s strani medijev, šolskih ustanov in tudi odgovornih na ministrstvu me zanima, ali je pravilno delo na domu ali delo od doma.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me, kako prevedemo besedo ajde. To besedo uporabljamo u pogovornem jeziku, vendar me zanima, katera bi bila njena ustreznica.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Ali že imamo slovensko ustreznico za izraz »foodtruck«?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me, kako poimenujemo glas, s katerim se oglašajo različne ptice ujede. Slišal sem že za besedno zvezo "orlov krik" oziroma "krik orla", ampak ali to pomeni, da orli kričijo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me, kaj so in kako se razlikujejo: kongres, konferenca, simpozij, kolokvij, delavnica, seminar, posvet, sestanek in kar je še podobnih izrazov za take in drugačne dogodke.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Kako se slovensko prevede angleško besedo meme?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Kako v slovenščini podomačiti besedo »podcast«?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me, kako pravilno zapisati GibanjeSkupajNaprej? Registrirano je namreč kot Društvo GibanjeSkupajNaprej, vendar pa gre tu za očitno nepravilen zapis, ki po mojem mnenju ni v skladu s slovenščino, torej velike črk sredi ene besede,.Torej v kolikšni meri se spoštuje tu zakon pri imenovanju poslovnih subjektov in ali je dovoljeno to popraviti v Gibanje Skupaj naprej?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Kako se pravilno navaja naslov spletne strani (na primer v časopisu)? Je treba zapisati tudi https:// ali ne, npr. https://svetovalnica.zrc-sazu.si ali samo: svetovalnica.zrc-sazu.si?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Spoštovani, nikjer ne najdem izjemno pomembne besede, ki definira prezir do prestiža. MI lahko pomagate? Ali lahko inštitut razvije besedno zvezo ali besedo, ki definira recimo slovensko tolmačenje besede preseravanje? Hvala.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Kakšna je razlika med etičen in etiški? V katerih primerih uporabljamo prvi in v katerih drugi izraz?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me, kako se v knjižnem jeziku glasi izraz za frufru (na čelo počesani, kratko postriženi lasje).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me knjižni izraz za ppt-predstavitev.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me, kako je z lektoriranjem bibliografij.
Pri vpisu posamezne bibliografske enote moramo namreč upoštevati pravila in ločila, ki so pri katalogizaciji natančno določena (ISBD).
Ali to pomeni, da zapisov (v bibliografiji, ki bo izšla v publikaciji), ki so kopirani iz COBISS-a, sploh ne popravljamo? Moramo pustiti stični vezaj, kjer bi po SP moral stati stični pomišljaj (npr. str. 32-37)? Verjetno tudi (pravopisno napačno napisanih) naslovov že izdanih del pri lektoriranju bibliografij ne spreminjamo (da bi med letnicama napisali stični pomišljaj).
Primer:
PRIIMEK, Ime. Knjižnica v zadnjem desetletju : iz kronike 1999 – 2008. V: Zbornik knjižnice ob njeni šestdesetletnici. - Str. 32-37
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me, kam postavimo končno ločilo pri izpuščenem delu citata.
Najlepša hvala za odgovor.
Izpuščeni sta tretja in četrta poved. »Prva poved. Druga poved. /…/ Peta poved.« »Prva poved. Druga poved /…/. Peta poved.«
Izpuščen je del druge povedi ter tretja in četrta poved. »Prva poved. Druga poved /…/. Peta poved.« »Prva poved. Druga poved /…/ Peta poved.«
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Rada bi vedela, po kateri meri oz. po katerem pravilu ste vnesli/sprejemali (nove) besede v SSKJ2?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me, kateri od izrazov mobilna številka ali mobilna telefonska številka je najbolj ustrezen, ko govorimo o številki mobilnega telefona.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me, kako se naglasi beseda granola: na a ali na o? Sama naglašujem na a. Imam še eno vprašanje: pri pilatesu inštruktor pravi, naj peto dlani naslonimo na obroč. Gre za spodnji del dlani. Ali menite, da gre tu za tretji pomen besede peta, razložen v SSKJ?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Skladno z ustavo ima država Madžarska tudi uradno dolgo ime države Madžarska in ne več Republika Madžarska, kot je bila pred letom 2012. Beseda republika je ostala le še v uporabi nazivanja predsednika države. Kako menite, da bi pravilno pisali naziv v slovenskem jeziku, zagata je pri začetnicah besede republika:
Dobesedni prevod nazivanja predsednika v madžarščini je republiški predsednik. V angleškem nazivanju uporabljajo President of the Republic of Hungary.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Kaj bi bila ustrezna slovenska beseda za poimenovanje realnosti, ki se ne odvija na spletu; npr. ali je mogoče reči spletne kršitve avtorskih pravic – nespletne kršitve avtorskih pravic?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Pri svojem strokovnem delu sem si za besedo zemljevid izmislil sopomenko podatkovni konstrukt. Sodelavci so me opozorili, da ima beseda konstrukt negativno konotacijo. V SSKJ sem našel sledeč zapis:
konstrúkt -a m (ȗ) 1. knjiž. neresnična, zavestno sestavljena, narejena tvorba: oblike na njegovih slikah so konstrukti / glavna oseba romana je ideološki konstrukt 2. psih. pomožni pojem, na domnevi temelječi model: pojem zavesti je za nekatere psihologe konstrukt / verbalni konstrukti
Ali pomen, predstavljen pod točko 1, ustreza sodobnemu razumevanju besede konstrukt in ali je besedo mogoče uporabljati nevtralno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
V (a)socialnih medijih sem opazila domiselno uporabo besede droniranje / dronirati. Iz konteksta domnevam, da pomeni približno tako: ciljni napad na tarčo/osebo, kar je jasno, da je v zvezi z droni.
Beseda droniranje / dronirati se mi zdi domiselna, ustrezna času, prostoru, alforitmom in domnevno umetni inteligenci [AI].
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me, če bi bilo mogoče besedo zakvaj dodati v slovar.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me, kako knjižno zapisati: odpreti okno na oberliht (ventus, V).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Katera oblika je bolj primerna: motor z notranjm izgorevanjem ali motor z notranjm zgorevanjem oz. delavec je izgorel v tovarni ali zgorel v tovarni?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me, ali se zaščiteno ime štajersko-prekmursko bučno olje piše z veliko ali z malo začetnico in ali je pisava z vezajem ustrezna.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me, ali naj ohranim poimenovanje izdelovalca glasbil ali naj zapišem, kot se mi zdi prav: žvrgolc – žvrgolec, drumlica – drumljica, fičefaj – fičafaj, čivink? Kako predlagate vi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Vem, da ste na to vprašanje že odgovarjali, a glede na spodnja navodila (niti ne vem, od kod so, povsem po najključju so prišla do mene) me zanima vaše mnenje.
Številka: 092-73/2020-5 Datum: 7. 5. 2020 Zadeva: Jezikovno pravilo glede zapisa vršilec dolžnosti - pojasnilo
Ministrstvo za javno upravo je pridobilo stališče Sektorja za prevajanje in lektoriranje pri Generalnem sekretariatu Vlade Republike Slovenije v zvezi z jezikovno pravilnim zapisom krajšave v. d., torej vršilec dolžnosti, če od sprožitve natečajnega postopka do imenovanja novega uradnika na položaj iz drugega odstavka 82. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF) naloge na položaju opravlja vršilec dolžnosti, ki je ženska. Stališče posredujemo v nadaljevanju:
Spol osebe, ki začasno opravlja naloge na položajnem delovnem mestu, je izražen že v prvem delu naziva, torej vršilka dolžnosti, čeprav iz okrajšave to ni očitno razvidno. Pri zapisu v. d. generalnega direktorja ni dvoma, da gre za vršilko dolžnosti položaja, ki se imenuje (in je tako sistemizirana) "generalni direktor". Če seveda ženska ni več vršilka dolžnosti in je imenovana na položaj, pa pri zapisu položaja uporabimo žensko obliko, torej "generalna direktorica". Pri zapisu torej uporabljamo pravilo, da gre za vršilca dolžnosti ali vršilko dolžnosti (v. d.) položaja, ki je navedena v moški slovnični obliki.
Enako velja za vse podobne primere, na primer v. d. generalnega sekretarja, v. d. direktorja organa v sestavi ministrstva, v. d. načelnika upravne enote …
Iz zapisa v. d. generalne direktorice namreč pomensko izhaja, da je ženska oseba vršilka dolžnosti druge ženske osebe, tj. generalne direktorice. Takšen zapis bi bil ustrezen le, če bi na primer vršilka dolžnosti opravljala to funkcijo v odsotnosti konkretne ženske osebe, ki je generalna direktorica.
Dodatno še pojasnjujemo, da je jezikovno pravilno tudi, da se krajšava v. d. zapiše nestično, torej s presledkom.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me pravilen zapis stvarnega lastnega imena. Gre za uradno ime vrtca, ki ni samostojen, ampak je del osnovne šole. Na eUpravi RS piše: Enota Vrtec pri Osnovni šoli Xxx. Ali je ta zapis pravilen? Zanimata me veliki začetnici besed "enota" in "vrtec".
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me, ali je pravilna raba poimenovanja gumi bombon?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me, ali beseda preizpraševati obstaja. V SSKJ in SP je namreč nisem uspel najti, se pa ponekod pojavlja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me, ali se lahko poligon uporablja v pomenu 'tekmovanje na pripravljeni progi z različnimi vajami na vmesnih postojankah'. Primer: V soboto je v Kranjski Gori potekala prva izvedba poligona "Kekec", v nedeljo pa se je dogodek zaključil s poligonom za najmlajše.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
I am working on research on a lexical typology of words meaning 'thing / matter / affair'. I have some problems with the interpretation of Slovene material. So, my question is as follows: What is the difference between the words stvar and reč? SSKJ lists the same set of meanings for both lexemes. Neither dictionaries nor corpus data give a clear answer so far. Maybe one of them is more preferable in one of the meanings?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me pomenska razlika med glagoloma umešati in vmešati.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Ali bi bilo primerneje v zgodovinskopravnem znanstvenem besedilu uporabljati besedno zvezo uporniška organizacija ali odporniška organizacija (upor ali odpor), vezano na delovanje organizacije med II. svetovno vojno, ko je bilo ozemlje Slovenije okupirano?
Ali sta upor in odpor sopomenki?
Angleščina uporablja besedo resistance (npr. znanstvena knjiga z naslovom: Europe on Trial. The Story of Collaboration, Resistance, and Retribution During World War II.). Ali angleški resistance v naslovu knjige prevedemo in razumemo kot odpor ali upor?
Vem, da se pri nas pogosto uporablja »upor proti okupatorju«, iz česar bi lahko izpeljali, da so bile to uporniške organizacije. A nekako se mi zdi, vezano na angleško besedo resistance, primernejši prevod odpor in iz njega odporniška organizacija. Morda se motim?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Pred kratkim sem na radiu slišal voditeljico reči: »To torej lahko obkljukamo ...«, v smislu, to smo že opravili, moramo pa še ostalo (da bo vse obkljukano). Meni se zdi bolj pravilno »odkljukati« (narediti kljukico). Kako je torej prav – morda oboje? Hvala.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Na vas se obračam, da bi pridobila strokovno mnenje glede uporabe besed odprtje – odprtost v kontekstu odpiralnega časa.
Kako je pravilno zapisano oziroma ali je zelo narobe, če uporabim naslednji zapis: odprtost knjižnice med prazniki* (sledi še urnik ...) Ali je bolj pravilno da uporabim naslednji zapis: odprto med prazniki* (sledi še urnik)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Potrebovala bi izraz za umirjeno posameznico, ki najraje izbira dobro poznane, preverjene oz. klasične stvari / aktivnosti, saj ne mara tveganja in adrenalina, ki pride z njim. Na portalu Fran sem med iskanjem tovrstnega izraza naletela na tvegavka, adrenalinec in hazarderka, ampak pri dodajanju predpone ne noben od izrazov po mojem mnenju ne zveni najlepše. Vseeno pa se mi zdi najustreznejši od treh neadrenalinka, vendar ne vem, če je taka ženska oblika izraza pravilna, saj je na portalu Fran nisem zasledila. Morda obstaja še kakšen ustreznejši izraz po vašem mnenju in če ne, je neadrenalinka slovnično pravilna oblika?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Trenutno se za prevod koncepta degrowth uporablja kar angleški degrowth, od-rast, v IATE pa je predlog nerast. Kaj svetujete?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
S 4. 6. 2018 naj bi venezuelski bolívar soberano (oz. z veliko začetnico "Bolívar Soberano") zamnejal dosedanji bolívar, slednji v slovenščini tudi brez akcenta, tj. bolivar (http://www.bcv.org.ve/billetes-y-monedas/bolivar-soberano ). Zanima me, kako se bo novi denar imenoval v slovenščini: ali kar (z malo začetnico) bolívar soberano (oz. bolivar soberano) ali bomo naziv domačili (kot denimo Hrvati na http://liberal.hr/clanak.php?id=1686 ) v npr. suvereni bolivar (oz. suvereni bolívar)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me, katera je pravilna oblika pridevnika, izpeljanega iz izrazov mizogin (sovražnik žensk) oziroma mizoginija (sovraštvo do žensk). Opažam, da se na spletu pojavljajo tri različice: mizogin (rod. mizoginega), mizoginski in mizoginističen.
Kateri bi bil najustreznejši, če želimo besedo ohraniti v obliki tujke in je ne prevajati s 'sovražen do žensk'.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Kako se pravilno izoblikuje pridevnik iz samostalnika oboa? Z j-jem ali brez? Torej ali oboin ali obojin?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me nasprotje besede hujšanje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me, kateri glagol bi bil najprimernejši kot protipomenka glagola prepogniti (ali zložiti). Prevajam knjigo iz angl., zgodba pa se odvija v prihodnosti, ko je tablične računalnike možno prepogniti in spraviti v žep.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
V Sloveniji imamo osnovnošolsko, srednješolsko, višješolsko in visokošolsko izobraževanje. Otroci se lahko izobražujejo tudi v glasbenih šolah. Na portalu Fran nismo zasledili besede glasbenošolski, so pa uveljavljene z glasbo povezane besede glasbenovzgojen, glasbenokritičen, glasbenopedagoški, glasbenoumetniški. S pridevnikom glasbenošolski (npr. glasbenošolsko izobraževanje) bi poenostavili poimenovanje v dokumentih, ki jih pripravljamo na ministrstvih in se tičejo izobraževanja v glasbenih šolah, če menite, da je izraz primeren.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me, kakšna je pravzaprav razlika med besedama tračnica in tirnica. Če pogledam v SSKJ je opisano enako, pa kljub temu sprašujem, ali je kakšna razlika.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Ker pogosto pišem kolumne, kjer je potrebna besedna raznovrstnost, me zanima, kakšen je glagol iz pridevnika "razposajen"; v intervjujih sem že nekajkrat opazil glagol razposaditi, a mi Fran ponudi to obliko le kot nadomestni glagol za razporejati. Kakšno je vaše mnenje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me, če beseda SNTNTN res nima samoglasnikov ali le niso zapisani.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
V sredo grem na sodišče zaradi zadev v zvezi z mojim soprogom in mojo taščo. V slovarju še vedno piše, da je zet – hčerkin mož. Moj soprog je moškega spola, zakonska skupnost pa je določena tudi v družinskem zakoniku, Tako da sem tudi sam zet in mati mojega moža je tašča. No, da se ne morete preseliti v 21. stoletje ... Žalost.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Ali ima beseda skatepark kakšno slovensko ustreznico? Sta to besedi rolkarski poligon? Pojavljajo se tudi različni zapisi, skatepark in skatepark.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me, če je za angleški izraz hickey, ki ga v knjižnem jeziku opisujemo kot ljubezenski ugriz mogoče pogovorno uporabljati tudi kak drug izraz. Na Wikipediji sem zasledila izraze zasos (rusko), češko pa cucflek, kar je očitno nastalo med ljudmi, za slovenščino pa sem zasledila izraz metuljček ali kar hiki. Je taka pogovorna raba tudi uradno zabeležena?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
V skrbi za lep slovenski jezik pri slovenskih jezikoslovcih pogrešamo večjo ažurnost pri iskanju in oblikovanju slovenskih ustreznic tujim izrazom.
Eden od teh je tudi izraz pumptrack – gre za vse bolj priljubljen kolesarski poligon, ki so ga v zadnjem obdobju že ali pa ga še bodo uredili v mnogih slovenskih krajih.
Kakšna je slovenska beseda, če sploh obstaja, za tak poligon? V medijih uporabljajo samo izraz pumptrack, sama slovenskega poimenovanja nisem našla.
Podobno je tudi z nekaterimi drugimi tujkami, ki jih, ker nimamo slovenskih besed zanje ali pa le-te uvedejo prepozno, ko se raba tujke že udomači, zadnja leta uporabljamo v slovenskem jeziku. Primer: glamping.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me, ali obstaja slovenski izraz za plakate citylight. Že vnaprej hvala za odgovor!
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me, kateri izraz bi bilo najbolje uporabiti za samolepilne lističe, ki jim pravimo post-it.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me, kako bi poslovenili besedi toast in toaster?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Ali je samo presnova sopomenka metabolizmu, ali je lahko sopomenka tudi prebava. V Franu piše samo sopomenka presnova, v drugih slovarjih pa tudi prebava.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Vse pogosteje opažam, da se glagol zadeti v ustnih in tudi pisnih besedilih, predvsem v medijih, sprega: zadanem, zadaneš, zadane … Se je pri spregatvi tega glagola kaj spremenilo, saj sem tak zapis prebrala tudi v knjigi priznanega jezikoslovca? Včasih smo spregali: zadene, zadeneš, zadene ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me, kakšna bi bila pravilna oblika pridevnika, tvorjenega iz lat. imena eruca (po domače rukvica).
Eruški in torej eruška kislina (ki bi ji po domače rekli lahko rukvična kislina)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me, ali je zapis v ocenjevalnem centru/fazi dopusten, če se pridevnik ocenjevalni nanaša tudi na fazo. Bi bilo treba ocenjevalni ponoviti, torej zapisati: v ocenjevalnem centru/ocenjevalni fazi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me, kakšna je pravilna/ustrezna raba besede erudit. V slovarju je erudit opredeljen kot nekdo, ki ima obsežno in poglobljeno znanje s kakega področja.
Torej, zanima me, ali je stavek Robert Golob je erudit na energetskem področju jezikovno primeren?
Bi bil stavek Robert Golob je erudit ustreznejši ,in bi se v tem primeru domnevalo, da ima obsežno in poglobljeno znanje z energetskega področja?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Ali se glagol specializirati se lahko uporablja v smislu angleškega glagola specialise in, torej v pomenu, da je nekdo specialist za posamezno področje in se ukvarja predvsem s tem področjem?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
pretežen – ki obsega, predstavlja večji del česa večina – del kake skupnosti, celote Ali bi lahko torej besedno zvezo pretežna večina (ki jo predlaga celo SSKJ) imeli za slogovno manj ustrezno? Če ne, kakšna je razlika med večino/pretežnim delom in pretežno večino? Bi slednjo lahko pojmovali kot stopnjevanje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
V rabi opažam oba pridevnika pri tej besedni zvezi. Ali sta oba pravilna in sta sopomenska ali je kako drugače s tem?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Spoštovani!
Zanima me, ali je v spodnjem in podobnih primerih mogoče uporabiti tako zapis sklepati na kot zapis sklepati o (v pomenu: na osnovi znanih podatkov prihajati z razmišljanjem, logičnim povezovanjem do novih spoznanj). Ali je eden od zapisov ustreznejši od drugega ali morda neustrezen?
Imetnik mora dokazati obstoj elementov, iz katerih je mogoče sklepati na resno tveganje/sklepati o resnem tveganju za nastanek take kršitve v prihodnosti.
Najlepša hvala za pomoč!
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me, ali bi besedo šestdesetih uvrstili med samostalniške ali pridevniške besede in zakaj. Hvala!
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Opažam, da v slovarju slovenskega knjižnega jezika še ni besede – stvarstven.
Argumenti, da je nujno uvrstiti besedo stvarstven v slovar, so naslednji:
Izpeljanke iz besede stvarstven, ki so tudi uporabljajo:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Kot sem že v naslovu omenil, me zanima, ali se posoda v pomivalnem stroju pomiva ali pere. V rabi sta namreč pogosti obe možnosti, zato sem v dilemi. Jaz bi rekel, da je pravilna opcija pomivanje, saj se posodo pomiva. Zanimivo mi je pa to, da je raba pranje posode bistveno pogostejša. Še celo pri navodilih pomivalnih strojev ponavadi piše: "pranje posode v pomivalnem stroju".
Kaj je pravzaprav pravilno? Ali sta pravilni obe možnosti?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me, zakaj beseda izmerjenost ni v SSKJ?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Pred kratkim ste priznali kovid. Lahko bi rekel: "No, končno!" In dodal: "A zakaj le na pol?"
Namreč, sam že od vsega začetka zavračam smešni COVID, Covid ali covid (če odmislimo še 19) in pišem dosledno le kovib. Kajti če ste zdaj corono vendarle prevedli v korono, bi se spodobilo, da še disease prevedete v bolezen in da zaradi tega priporočite pisavo kovib namesto kovid. Je kakšna ovira?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me, zakaj imamo za nekatere pojave eno besedno zvezo, za druge podobne pa ne: noč – noči se dan – dani se mrak – mrači se oblak – oblači se sonce – sonce se kaže. Zakaj ne sončí se?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Prosim, napišite, ali se evropska prestolnica leta piše z veliko ali malo začetnico. V časopisih se uporabljate obe.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Velikokrat sem že lahko prebral npr. imel je napredovalo bolezen. Tak način izražanja mi nikakor ne gre v račun in se mi pravzaprav sploh ne zdi sprejemljiv. Veliko bolje bi bilo napisati napredovana bolezen pri tem in tem človeku, čeprav je tudi takšno pisanje še vedno čudno. Edino sprejemljivo se mi zdi, da je npr. bolezen napredovala – je napredovala, napisano S POMOŽNIM GLAGOLOM IN NE KAR BREZ. Pred nekaj deset leti takšnega izražanja in pisanja nisem nikjer zasledil, sedaj pa tako ali tako opažam kronično pomanjkanje celo najosnovnejšega pravopisnega znanja, kolikor bi ga moral imeti vsak, ki je uspešno zaključil osnovnošolsko izobraževanje, žal pa sploh ne gre za kakšne malenkostne napake, npr. popolnoma napačna uporaba predlogov s in z. Sumim, da je s strani stroke ta napredovala bolezen ni požegnana, pa vas zato prosim za pojasnilo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Katera je pravilna oblika uporabe poklica šivilja za moškega?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me ustrezna ženska oblika besede kupec (v pravnih besedilih in tudi na splošno). V notarskih besedilih se ponekod pojavlja izraz kupka, najdem pa tudi izraz kupovalka; ponekod uporabljajo tudi nakupovalka. Besede kupka ni ne v SP ne v SSKJ, tudi ne v Sprotnem slovarju slovenskega jezika.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Kako bi se glasila ženska oblika beseda mislec? https://m.facebook.com/story.php?story_fbid=481580622356726&id=100015143769532
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Prosim za pomoč pri izbiri izraza za žensko nosilko generalske funkcije.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.