brẹ́žati 2., -ím, vb. impf. weinen, wehklagen, Levst. (Rok.); Kaj ti je tebi, Marija, Ko tako milo stojiš in brežiš? Gabrje pod Krasom-Erj. (Torb.); (tudi breždžati, schreien: kaj tako breždžiš? Mik. [V. Gr. I. 290., 357.]); (— 2) scharf wehen; veter breži, Cig., Ahac.; menda pravilneje: briži; prim. brižati).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
dvá dvéi dvéi glav. štev.
1. dva a) v samostalniški rabi: Petrova dvá KŠ 1754, 3; ſzta dvá bilá KŠ 1771, 259; ſzta li dvej bilej KŠ 1754, 185; Dvej KMS 1780, B3; Sz. Düjh pa od oboj dvöj ſzhája KŠ 1754, 92; ſteroga ſcséte zdvöj naj vám piſztim KŠ 1771, 94; eden eti dvöj KŠ 1771, 267; csiſztoucsa, i dvöj jedinſztvo BKM 1789, 265; Dvá naime TF 1715, 26; kákſiva ſzem jaſz li dvá moje dni vido KŠ 1754, 3b; zácsao je je posilati po dvá dvá KŠ 1771, 118; Gucsi zdvöma od ſzvojega naſzledüvanya KŠ 1771, 24; Kriſztus lepou gucſi zdvöma BKM 1789, 94; geto sze korén z-dvöma ednákima vküpglaszniki dokoncsa KOJ 1833, 82; Dvej bodeta mlele KŠ 1771, 82; edno milo idi 'znyim dvej KŠ 1771, 17 b) v prilastkovi rabi: Dvá sztarejsiva Átilova sziná KOJ 1848, 5; escse dvá sztrána sze nájdeta AI 1875, kaz. br. 2; kaj je dvá czloveka ſzveduſztvo iſztinſko KŠ 1754, 292; dvê-kotrig AIN 1876, 7; Niſcse nemre dvöma Goſzpoudoma ſzlu'ziti KŠ 1771, 19; Na dvá tála ſze razdeljávajo TF 1715, 26; vido je drüga dvá brata KŠ 1771, 12; kaj po dvöma dnévoma vüzen bode KŠ 1771, 87; Ka ſze zapovidáva po dvöj ſzlejdnyi zapovidaj KMK 1780, 45; dvej nogej majoucsi KŠ 1754, 146; od dvej lejt KŠ 1771, 8; Za dvej leti KOJ 1848, 4; Po dvej gibej je kaſtigani KM 1790, 74; Od polklaftra méter szkoro z-dvöma pálecoma dugsi AI 1875, kaz. br.; szamo v-etima dvöma meszta toliko sze pôva AI 1875, kaz. br. 8; vu steroi ſzta dvei Naturi SM 1747, 34; dvej drejvi ſzta náj vékſega gláſza KM 1796, 5; Vu etivi dvej zapouvidaj viſzi czejla pravda KŠ 1771, 75
2. izraža približnost: vu vüſztaj dvá ali tri ſzvedouk KŠ 1754, 195; naj vu dvá, ali trej ſzvedokouv vüſztaj ſztoji KŠ 1771, 59
1. dva a) v samostalniški rabi: Petrova dvá KŠ 1754, 3; ſzta dvá bilá KŠ 1771, 259; ſzta li dvej bilej KŠ 1754, 185; Dvej KMS 1780, B3; Sz. Düjh pa od oboj dvöj ſzhája KŠ 1754, 92; ſteroga ſcséte zdvöj naj vám piſztim KŠ 1771, 94; eden eti dvöj KŠ 1771, 267; csiſztoucsa, i dvöj jedinſztvo BKM 1789, 265; Dvá naime TF 1715, 26; kákſiva ſzem jaſz li dvá moje dni vido KŠ 1754, 3b; zácsao je je posilati po dvá dvá KŠ 1771, 118; Gucsi zdvöma od ſzvojega naſzledüvanya KŠ 1771, 24; Kriſztus lepou gucſi zdvöma BKM 1789, 94; geto sze korén z-dvöma ednákima vküpglaszniki dokoncsa KOJ 1833, 82; Dvej bodeta mlele KŠ 1771, 82; edno milo idi 'znyim dvej KŠ 1771, 17 b) v prilastkovi rabi: Dvá sztarejsiva Átilova sziná KOJ 1848, 5; escse dvá sztrána sze nájdeta AI 1875, kaz. br. 2; kaj je dvá czloveka ſzveduſztvo iſztinſko KŠ 1754, 292; dvê-kotrig AIN 1876, 7; Niſcse nemre dvöma Goſzpoudoma ſzlu'ziti KŠ 1771, 19; Na dvá tála ſze razdeljávajo TF 1715, 26; vido je drüga dvá brata KŠ 1771, 12; kaj po dvöma dnévoma vüzen bode KŠ 1771, 87; Ka ſze zapovidáva po dvöj ſzlejdnyi zapovidaj KMK 1780, 45; dvej nogej majoucsi KŠ 1754, 146; od dvej lejt KŠ 1771, 8; Za dvej leti KOJ 1848, 4; Po dvej gibej je kaſtigani KM 1790, 74; Od polklaftra méter szkoro z-dvöma pálecoma dugsi AI 1875, kaz. br.; szamo v-etima dvöma meszta toliko sze pôva AI 1875, kaz. br. 8; vu steroi ſzta dvei Naturi SM 1747, 34; dvej drejvi ſzta náj vékſega gláſza KM 1796, 5; Vu etivi dvej zapouvidaj viſzi czejla pravda KŠ 1771, 75
2. izraža približnost: vu vüſztaj dvá ali tri ſzvedouk KŠ 1754, 195; naj vu dvá, ali trej ſzvedokouv vüſztaj ſztoji KŠ 1771, 59
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
fraj nepreg. prid. 1. prost, svoboden: frai im. ed. m biti je ena dobra rejzh ǀ is ſuoje fraij rod. ed. ž, inu dobre vuole ǀ ne more zhlovesko frai tož. ed. ž volo perſilit ǀ ima ſvojo fraj tož. ed. ž volo ǀ Bug nam je dal saſtopnoſt, de samorimo, reslozhit tu dobru od hudiga, frei tož. ed. ž volo de ſi samorimo velik lon per Bugu sashlushit, inu njega lubit ǀ ſerze je imel frai tož. ed. s ǀ letu ſtoij v'tuoj frai mest. ed. ž uoli ǀ na ſvejtu bom mogal po moj perloshnoſti, inu fraj mest. ed. ž voli shiveti 2. odprt, nahajajoč se na prostem: je bil konz vſel na fraj mest. ed. ž gaſsi ǀ Manaſſes je molil v' kehi, Jacob pak na frai mest. ed. s puli pod fraj nebesa pod milo nebo: katero Gedeon je bil po nozhi poſtavil pot fraj Nebeſsa pod fraj nebesami pod milim nebom: je pod frai or. mn. nebeſſami pozhival ǀ cello nuzh bo pod fraij Nebeſsami zhakal pod fraj nebesom pod milim nebom: ſapovej pod fraj Nebeſsom miſo perpravit ← nem. frei ‛prost, svoboden’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
glušáti, -ím, vb. impf. hallen, tönen: glas v ušesa gluši, pesme so milo glušale, ogr.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
izrǫ́čati, -am, vb. impf. ad izročiti; übergeben, verabfolgen, überantworten; Izročam Vam, prijatla dragi mani — pesem milo, Preš.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
jókanje tudi jóukanje -a s jokanje: tejlo, ſteroga oucſi ſze vſze joukanye Ino ſzkuzé doli zbrisejo KŠ 1754, 142; tam bode joukanye i zobno skripanye KŠ 1771, 25; Veliko joukanye je pa vcsinyeno KŠ 1771, 406; okoli pounocsi nasztáne tákse milo joukanye KOJ 1845, 98; ar Goſzpon szlisi moie jókanye ABC 1725, A8a; [Bog] nazviſscsávajoucsi nám vaſe joukanye KŠ 1771, 540; Ino ſzam vam ſzpravo veliko joukanye SŠ 1796, 77; je dolipoklekno z-táksim milim joukanyom, da je nikaj nej mogao gúcsati KOJ 1845, 81
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
jóukati tudi jókati -am in -čem tudi jóukati se tudi jókati se -am se in -čem se nedov.
1. jokati: Joukati Sirni KM 1790, 93(a); Sirni; joukatisze KOJ 1833, 171; kaj ide kgrobi, naj ſze tam joucse KŠ 1771, 304; Blá'zeni ſzte, ki ſze zdaj joucsete KŠ 1771, 184; kaj ſze vi bodete joukali i plakali KŠ 1771, 320; placſte ſze i joucſte ſze KŠ 1771, 751; Proſzim váſz, da ſze ne joucste SŠ 1796, 153; erkao je nyej: ne joucsi ſze KŠ 1771, 188; jáko britko ſze je joukao KŠ 1771, 92; Gda bi ſze Peter krouto joukao, i ſzprejcsao KM 1790, 52; 'Zenszka je namilo jôkala AI 1875, kaz. br. 7; peſzmi ſzmo vám ſzpejvali, i nej ſzte ſze joukali KŠ 1771, 36; i vidi zburkanye, i, ki ſzo ſze joukali KŠ 1771, 117; O kak tužno so jôkali siromaški roditelje BJ 1886, 9
2. objokovati: Ráchel je joukala ſzvoje Szini KŠ 1771, 8; vidoucsi to meſzto joukao je nad nyim KŠ 1771, 237; [žene] ſtere ſzo ſze bile i joukale ſzo ga KŠ 1771, 251
jočéči tudi jóučiči -a -e jokajoč: Mária je pa ſtála pri grobi jocsécs vinej KŠ 1771, 332; zdaj pa i joucsics právim KŠ 1771, 598; dugo vrejmena je joucsics 'salüvao KM 1796, 25; ino milo joucsecs Bougi zahválila KOJ 1845, 45
joukajóuči -a -e sam. jokajoči: i joucste ſze zjoukajoucsimi KŠ 1771, 476
1. jokati: Joukati Sirni KM 1790, 93(a); Sirni; joukatisze KOJ 1833, 171; kaj ide kgrobi, naj ſze tam joucse KŠ 1771, 304; Blá'zeni ſzte, ki ſze zdaj joucsete KŠ 1771, 184; kaj ſze vi bodete joukali i plakali KŠ 1771, 320; placſte ſze i joucſte ſze KŠ 1771, 751; Proſzim váſz, da ſze ne joucste SŠ 1796, 153; erkao je nyej: ne joucsi ſze KŠ 1771, 188; jáko britko ſze je joukao KŠ 1771, 92; Gda bi ſze Peter krouto joukao, i ſzprejcsao KM 1790, 52; 'Zenszka je namilo jôkala AI 1875, kaz. br. 7; peſzmi ſzmo vám ſzpejvali, i nej ſzte ſze joukali KŠ 1771, 36; i vidi zburkanye, i, ki ſzo ſze joukali KŠ 1771, 117; O kak tužno so jôkali siromaški roditelje BJ 1886, 9
2. objokovati: Ráchel je joukala ſzvoje Szini KŠ 1771, 8; vidoucsi to meſzto joukao je nad nyim KŠ 1771, 237; [žene] ſtere ſzo ſze bile i joukale ſzo ga KŠ 1771, 251
jočéči tudi jóučiči -a -e jokajoč: Mária je pa ſtála pri grobi jocsécs vinej KŠ 1771, 332; zdaj pa i joucsics právim KŠ 1771, 598; dugo vrejmena je joucsics 'salüvao KM 1796, 25; ino milo joucsecs Bougi zahválila KOJ 1845, 45
joukajóuči -a -e sam. jokajoči: i joucste ſze zjoukajoucsimi KŠ 1771, 476
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kàkši kòli ~ -a ~ -e ozir. zaim. kakršen koli: Nyim sze mili káksi koli betesnik KOJ 1845, 111; ár sze je nyemi nej milo káksi koli sztrosek KOJ 1848, 68; Vu priszpodáblanyi káksegakoli dugoványa k-tomi drügomi KOJ 1833, 134; ki ſze za koj ſtimajo, káksikoli ſzo nigda bili, meni je za tou nikaj KŠ 1771, 559
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Klodius [klọ̄dius
] samostalnik moškega spola
] samostalnik moškega spolaantično osebno ime Klodij
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
krepka [krepkȁ] samostalnik ženskega spola
škrob
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Kretensis m osebno lastno ime s Krete: Hugo Cretenſis im. ed. pravi (III, 472) ǀ Milon Cretenſis im. ed. do 500 funtou meſſa per koſſili je ſnedil (IV, 292) Prilastek v drugem zapisu ni točen, saj je bil → Milo(n) iz Krotona in ne s Krete, → Krotoniata; → Kretenzar.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Krotoniata m osebno lastno ime iz Krotona: Sim bral de Milon Crotoniata im. ed. je bil velik kokor en Ris Mílon iz Krótona (2. polovica 6. stol. pr. Kr.), slaven atlet; → Milo(n); → Kretensis
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
lug [lúg] samostalnik moškega spola
lug
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
màlonej prisl. malone, skoraj: steroga szo malonej vu vszáksem nemskom várasi na zidinaj viditi mogli KOJ 1845, 65; 'se sze poganszki Vougri ono malonej vösztrejbili KOJ 1914, 101; sze tak milo joucseta, da szo malonej vszi 'snyimivréd szkuzé tocsili KOJ 1848, 48; ár nyôj je eden seršén na nôsi tákši žálec püsto, ka nyój ga je malonej presmekno BJ 1886, 19
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
mȋł, míla, adj. 1) barmherzig, gnädig; mil biti do koga, Ravn.; mile sestre = usmiljene sestre, Gor.-Svet. (Rok.); mild: milo soditi; mili darovi, milde Gaben, nk.; — 2) Mitleid erregend: milo se jokati, bitterlich weinen; milo prositi, flehentlich bitten; — wehmüthig; milo pogledati koga; milo se ozirati po kom; mili glasovi; — milo se mi je storilo, ich bin von Wehmuth ergriffen worden; milo mi je zanj, es thut mir leid um ihn, Cig.; milo pogrešati koga, jemanden schwer vermissen, Levst. (M.); — rührend, Cig., Jan.; mila prigodba, C.; mil konec, ein trauriges Ende, Pohl. (Km.); — traurig: mila Jera, ein zum Weinen geneigter, trübseliger Mensch, Cig., LjZv.; držati se kakor mila Jera, jvzhŠt.; — 3) lieb; mila moja mati! mili Bog! pod milim Bogom nimam nikogar, auf der ganzen lieben Welt hab' ich niemanden; — hodi za milim Bogom! geh' in Gottes Namen! C.; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — 4) = neslan, Savinska dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
mil pridevnik
PRIMERJAJ: milo
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
mìla -e ž milja: Grozoviten glás ma [lev] i ga na pol mile začüti AI 1878, 11; I kikoli te bode primárjao ne edno milo zemlé KŠ 1771, 17; szo meli velke na pét sészt mil dúge oploute KOJ 1848, 6; On je na 14 mio dúgi 'slejb vcsino szkopati KOJ 1848, 121; Ti tvoj dr'zis grob na ſztou mio BKM 1789, 408; od Rima na tri mile KM 1796, 131; Dalecsino dve etaksi vör, ali stiri jezero kláftrov, milo zemlé zovéjo KAJ 1870, 66
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
míli -a -o prid. mil, drag: z ſzrczá mi je milo to lüſztvo KŠ 1771, 52; námje potreibna ete mile Doike nyé verna ſzlüsba TF 1715, 7; molimo Bogá za miloga nasega Krála KOJ 1848, 123; Mi verjemo vu Jezusi, .. I milom zvelicsiteli KAJ 1848, 9; V-trdnom milom sorsi ti je Tü 'ziveti, mrêti AIP 1876, br. 6, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
míliti,* -ím, vb. impf. seifen, einseifen, Mur., Cig., Jan.; — prim. milo.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
míliti -im nedov. obžalovati, žalovati: Szánni; 'salüvati, militi KOJ 1833, 172; Sajnálni; militi KOJ 1833, 171
míliti se -im se smiliti se: vosnya 'sivina more sze nám militi KOJ 1845, 51; Jáko sze mi milis AIP 1876, br. 9, 6; Ali ona sze nemili nikomi KOJ 1845, 88; ár sze je nyemi nej milo káksi koli sztrosek KOJ 1848, 68
míliti se -im se smiliti se: vosnya 'sivina more sze nám militi KOJ 1845, 51; Jáko sze mi milis AIP 1876, br. 9, 6; Ali ona sze nemili nikomi KOJ 1845, 88; ár sze je nyemi nej milo káksi koli sztrosek KOJ 1848, 68
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
mílọ, n. das Waschmittel: die Seife, Mur., V.-Cig., Jan., nk.; — po drugih slov. jezikih.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
mílo prisl. milo: i tesko mirajoucsega milo glédala KM 1783, 84; Strtics ſzkri'za milo recse BKM 1789, 75
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Milo [mīlo] samostalnik moškega spola
antično osebno ime Milon
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
milo prisl. milo: je na ſmertni poſteli leshal, inu milu ſe jokal ǀ milu je sdihual, inu ſe jokal ǀ milu zhes ſvoje grehe ſe plaka ǀ pild pred ſvoje ozhy poſtavi, v' njega milu gleda ǀ pred Boshjo martro ſe sazhne millu jokat primer.> koku veliku milishi ſe imamo jokat my
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Milo(n) m osebno lastno ime Milon: Sim bral de Milon im. ed. Crotoniata je bil velik kokor en Ris (V, 262) ǀ Milon im. ed. Cretenſis do 500 funtou meſſa per koſſili je ſnedil (IV, 292) ǀ mozhni kakor Milo im. ed., kateri s' peſtio tiga ner vekshi vola je okuli vergal (IV, 163) Mílon iz Krótona, gr. Μίλων (2. polovica 6. stol. pr. Kr.), slaven atlet
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
mírati tudi mérati -am nedov. umirati: Mirati, ino nej mrejti, jaj kak je ſztrasna 'saloszt KM 1783, 287; naj on dobro mira, ki hüdou 'ſivé KM 1783, 199; Kak düs tú'zni mira ſzincze KOJ 1848, 103; ka Deák Ferenc méra AIP 1876, br. 2, 1; Liki v-Ádami vſzi mérajo KŠ 1771, 522; Mérjajo kak i mládi BKM 1789, 408
mirajóuči tudi merajóči -a -e umirajoč: ka ſzi mirajoucſi tvoj ſz. duso preporoucso KM 1783, 90; odked ga prvle vonepüszti, nego gda mirajoucsi za Tútora ga odloucsi KOJ 1848, 3; Poutni ſztrosek mirajoucſim KM 1783, 57; gda ſzi tesko mirajoucsega milo glédala KM 1783, 84; Da 'zivôcs, Mérajôcs Nyé pot naszledüjem KAJ 1848, 156; Zdâ sze naszilo k-ednoj mérajôcsoj prijátelkinyi zové KAJ 1870, 51
merjóuči -a -e umirajoč: Molitve okoli betésnoga merjoucsega ſztajoucſi lüdi SM 1747, 61; te prvi je vzéo 'zeno i merjoucsi nej je oſztavo ſzemena KŠ 1771, 141
mèrjeni -a -o umrli: mouk, ſtere je vu cslovecsánszkom Tejli merjeni Boug pretrpo KM 1783, 124
mirajóuči tudi merajóči -a -e umirajoč: ka ſzi mirajoucſi tvoj ſz. duso preporoucso KM 1783, 90; odked ga prvle vonepüszti, nego gda mirajoucsi za Tútora ga odloucsi KOJ 1848, 3; Poutni ſztrosek mirajoucſim KM 1783, 57; gda ſzi tesko mirajoucsega milo glédala KM 1783, 84; Da 'zivôcs, Mérajôcs Nyé pot naszledüjem KAJ 1848, 156; Zdâ sze naszilo k-ednoj mérajôcsoj prijátelkinyi zové KAJ 1870, 51
merjóuči -a -e umirajoč: Molitve okoli betésnoga merjoucsega ſztajoucſi lüdi SM 1747, 61; te prvi je vzéo 'zeno i merjoucsi nej je oſztavo ſzemena KŠ 1771, 141
mèrjeni -a -o umrli: mouk, ſtere je vu cslovecsánszkom Tejli merjeni Boug pretrpo KM 1783, 124
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
namílo prisl. milo: 'zenszka namilo jôkala AI 1875, kaz. br. 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
nastánoti -em dov.
1. nastati: Na tou sztrassen boj nasztáne KOJ 1845, 51; Gda na zhodi, Kak tô hodi, Trák nasztáne i pecsé KAJ 1870, 29; nego je voda na petnájſzet laktouv viſſe naſztánola KM 1796, 12; Zdaj szo tak nasztanile nouve cerkve KOJ 1914, 100
2. izvirati: Ona [Tisa] v-karpátszki goráj nasztáne KAJ 1870, 110
3. pojaviti se: Kakada nasztáne dávno preminoucse vrejmen KOJ 1833, 85; kak da bi 'ze naſztano dén Kriſztuſſov KŠ 1771, 627; Gda bi 'ſe ſtirideſzéti dén naſztáno po Kriſztuſſovom gori ſztanejnyi KM 1796, 115
nastánoti se -em se pojaviti se: ka pri nyé hrami se nikeliko dni okoli pounocsi nasztáne tákse milo joukanye KOJ 1845, 98
nastànjeni -a -o nastal: steri so pervle nej na bo'so pout hodili morejo za volo szvaje med szebom nasztanyene szledkar na to'sbo lejtati KOJ 1914, 110
1. nastati: Na tou sztrassen boj nasztáne KOJ 1845, 51; Gda na zhodi, Kak tô hodi, Trák nasztáne i pecsé KAJ 1870, 29; nego je voda na petnájſzet laktouv viſſe naſztánola KM 1796, 12; Zdaj szo tak nasztanile nouve cerkve KOJ 1914, 100
2. izvirati: Ona [Tisa] v-karpátszki goráj nasztáne KAJ 1870, 110
3. pojaviti se: Kakada nasztáne dávno preminoucse vrejmen KOJ 1833, 85; kak da bi 'ze naſztano dén Kriſztuſſov KŠ 1771, 627; Gda bi 'ſe ſtirideſzéti dén naſztáno po Kriſztuſſovom gori ſztanejnyi KM 1796, 115
nastánoti se -em se pojaviti se: ka pri nyé hrami se nikeliko dni okoli pounocsi nasztáne tákse milo joukanye KOJ 1845, 98
nastànjeni -a -o nastal: steri so pervle nej na bo'so pout hodili morejo za volo szvaje med szebom nasztanyene szledkar na to'sbo lejtati KOJ 1914, 110
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
nèmílno prisl. milo, nežno: Vis, obilno Kak nemilno Ti verna düsa ſzpejva BKM 1789, 300
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
nemíono tudi nemíuno prisl. milo, proseče: Kak nemiono pred náſz poſztávla, Vſzo neſzrecso BKM 1789, 44; Boga za odpüscsanye grejhov nemiuno moliti KŠ 1754, 210
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
njȃvlja, f. oseba, ki milo tarna, GBrda.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pomilǜvanje -a s pomilovanje, usmiljenje: Ár je pri tebi pomilüvanye KM 1783, 168; da ga je v Eizenak várasi edna dovicza z-pomilüvanya na kosto vzéla KOJ 1845, 53; Szpomilüvanyom sze zgledávam na vaso milo domovino AIP 1876, br. 6, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
porábiti, -im, vb. pf. 1) verbrauchen, aufbrauchen, Cig., Jan., C., nk.; vse milo p. pri perilu, nk.; — 2) Gebrauch machen, anwenden, benützen, Cig., Jan., C., nk.; pametno p. mladostni čas, nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
práščati -am nedov.
1. pokati: on trôszi jablan, Tak da nyemi praszcsi dlan KAJ 1870, 103
2. jokati, tožiti: Ti malo mocsnejši szo pa roké .. milo joukali, i práscsali eden za ocsa KOJ 1914, 130
praščajóči -a -e prasketajoč, pokajoč: vandrar, i hitro je vu hi'zo vdro, med práscsajôcse tramé KAJ 1870, 130
1. pokati: on trôszi jablan, Tak da nyemi praszcsi dlan KAJ 1870, 103
2. jokati, tožiti: Ti malo mocsnejši szo pa roké .. milo joukali, i práscsali eden za ocsa KOJ 1914, 130
praščajóči -a -e prasketajoč, pokajoč: vandrar, i hitro je vu hi'zo vdro, med práscsajôcse tramé KAJ 1870, 130
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
primárjati -am nedov.
1. prisiljevati, siliti: ka vrág nikse zmo'znoſzti nejma náſz na grejh primárjati KŠ 1754, 118; csi 2.) náſz natou vládniczke etc. primárjajo KŠ 1754, 18; i primárjaj je notri idti KŠ 1771, 220; nego je primárjajmo, naj oſztánejo KŠ 1754, 64; I kikoli te bode primárjao na edno milo zemlé, idi 'znyim dvej KŠ 1771, 17; I preczi je primárjao Jezus vucsenike ſzvoje idti vládjo KŠ 1771, 48; Pajdáske szo ga primárjali, naj stimanye szvoje uprav poszvedocsi KAJ 1870, 82
2. rotiti, prositi: Primárjam váſz na Goſzpodna, da ſze preſté ete liſzt vszejm KŠ 1771, 623; govorécsi: primárjamo váſz na Jezuſa KŠ 1771, 401
primárjani -a -o prisiljen: Ali niti Titus, Grk bodoucsi, je nej primárjani, naj ſze obrej'ze KŠ 1771, 559
1. prisiljevati, siliti: ka vrág nikse zmo'znoſzti nejma náſz na grejh primárjati KŠ 1754, 118; csi 2.) náſz natou vládniczke etc. primárjajo KŠ 1754, 18; i primárjaj je notri idti KŠ 1771, 220; nego je primárjajmo, naj oſztánejo KŠ 1754, 64; I kikoli te bode primárjao na edno milo zemlé, idi 'znyim dvej KŠ 1771, 17; I preczi je primárjao Jezus vucsenike ſzvoje idti vládjo KŠ 1771, 48; Pajdáske szo ga primárjali, naj stimanye szvoje uprav poszvedocsi KAJ 1870, 82
2. rotiti, prositi: Primárjam váſz na Goſzpodna, da ſze preſté ete liſzt vszejm KŠ 1771, 623; govorécsi: primárjamo váſz na Jezuſa KŠ 1771, 401
primárjani -a -o prisiljen: Ali niti Titus, Grk bodoucsi, je nej primárjani, naj ſze obrej'ze KŠ 1771, 559
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
prósiti, prǫ́sim, vb. impf. 1) bitten; milo p., flehentlich bitten; ponižno p., demüthig bitten; p. koga kake reči; tega prosim od vas, Npr.-Erj. (Torb.); p. daru božjega, Npes.-Mik.; odpusta p., um Urlaub bitten, Levst. (LjZv.); kake službe p., Cig.; po svetu kruha p., betteln; tudi: p. za kaj, "um" etwas bitten (po nem.); odpuščenja, za odpuščenje (odpuščanje, Cig.) p., um Verzeihung bitten; = za zamero p. (to je: p., da bi ne zameril, Cig.); p., da bi kdo kaj storil; p. za koga, für jemanden eine Fürbitte einlegen; bodi prošen! sei gebeten! C.; kdor kak zadržek ve, nam ga je prošen razodeti (wird gebeten), Met.; — zur Arbeit bitten: pojdi delavcev, težakov prosit! — werben: Dajte, dajte, mati, hčerko, Ker možje jo prosijo, Npes.-K.; — Bitten, Wünsche für jemanden aussprechen: p. komu česa (kaj): smrti si p., BlKr.; Boste sreče nam prosili, Npes.-K.; nam vso dobroto prose in žele, Krelj; Lysias prosi Judom srečo, (entbietet den Juden seinen Gruß), Dalm.; začno mu prositi zdravje: bodi zdrav, ti judovski kralj! Trub.; dobro komu p. od Boga, C.; — 2) p. se, mittelst eines Gesuches bitten: p. se kam, proč, C.; p. se od vojaščine, um Befreiung vom Militärdienst bitten, Levst. (Nauk); tudi: p. si česa, Levst. (Podk.); — 3) verlangen: Bog bode račun prosil, C.; luknja (v strehi) krovca prosi, Jurč.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
razpẹ́niti, -pẹ̑nim, vb. pf. schäumen machen, zu Schaum schlagen; r. milo v skledici, Bes.; jajca raztepsti ali r., Vod. (Izb. sp.); r. se, zu Schaum werden, anschäumen; razpenjeni valovi, schäumende Wogen, Greg.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
skríčati 2., -ím, vb. pf. = zakričati, aufschreien: Kaj si tak milo skričala? Npes.-Vraz; (nam. vzk-).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
slȋvkati, -kam, -čem, vb. impf. kleinlaut weinen, schluchzen, C., Vest.; = v bolesti milo ječati, Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
smółən 2., -łna, adj. 1) Harz-, Pech-, Cig., Jan., Cig. (T.); smolna elektrika, die Harzelektricität, smolni ogel, die Harzkohle; smolno milo, die Harzseife, Cig. (T.); — 2) pechig, Cig., Jan., M.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
storíti, storím, vb. pf. 1) thun; kar se ne stori, se ne zve, (= alles kommt an den Tag), Mur.; ne vem, kaj bi storil; prav, ne prav s.; stori, kakor hočeš! brez glave storjena je rada izkažena = vorgethan und nachbedacht, hat manchem großes Leid gebracht, Cig.; s. svojo dolžnost, seine Pflicht thun; kaj hudega, kaj dobrega komu s.; s. komu dobroto, ljubav (eine Wohlthat, einen Gefallen erweisen); storite mi to ljubav! haben Sie die Güte! Cig.; škodo s. komu, jemandem einen Schaden zufügen, Cig.; krivico s. komu, jemandem ein Unrecht anthun; pes ti ne bo nič storil, der Hund wird dir nichts zuleide thun; — to mi dobro stori, das thut mir wohl (po nem.); — s. komu, es jemandem anthun, ihn verzaubern: storjeno mi je, ich bin verzaubert, Cig.; — begehen; greh, hudodelstvo s., eine Sünde, ein Verbrechen begehen; — dobro s., gut thun: otrok neče dobro s., jvzhŠt.; (po nem.); — 2) verrichten; delo je storjeno; s tem ni storjeno, damit ist es nicht abgethan, Cig.; — bewerkstelligen, zustande bringen, verfertigen: s. pot, einen Weg bahnen, Cig.; s. nasip, einen Wall aufwerfen, Cig.; dno s., grundieren, Cig.; s. zatvornico, ein Schleusenwerk anlegen, Levst. (Močv.); David ni vseh psalmov sam storil, Trub.; storjena obleka, fertige Kleider; ne stori kruha moka, ampak roka, Z.; s. sodbo, ein Urtheil fällen, Cig., Jan., Jsvkr., nk.; s. obljubo, das Gelübde ablegen; kup, ceno s. za blago, eine Ware behandeln, Cig.; s. šest milj hoda (zurücklegen), Cig.; s. zvezo (zavezo) s kom, sich mit jemandem verbinden, Cig.; srce komu (si) s., jemanden (sich) ermuthigen, Cig.; priprave s., Vorbereitungen treffen, Cig.; — smrt s., sterben; grozno smrt s., eines schrecklichen Todes sterben; — 3) bewirken, machen; to je storilo, da —; to mi je veliko solz storilo, dies kostete mich viele Thränen, Cig.; vročino s., hitzen, Cig.; — zu etwas machen: očeta te bom storil velikemu narodu, Ravn.-Jan. (Slovn.); srečnega koga s., jemanden glücklich machen; pohlevnega s., demüthigen, Cig.; vera je tebe zdravega storila, Trub.-Mik.; vreden se storim, Guts. (Res.)-Mik., poleg: vrednega se storim; — s. se mrtvega, sich todt stellen, Npes.-Jan. (Slovn.); — 4) gedeihen: lan ne stori na vsakem kraju, Nov.; — 5) gebären (vom Vieh), Cig., Jan.; krava je storila (hat abgekalbt), Cig., Kr.; — hervorbringen: koreninice s., Wurzeln treiben, Pirc; — 6) s. se, werden; noč se je storila, dan se je storil, es ist Nacht, Tag geworden; storila se mi je tema pred očmi, es ward mir finster vor den Augen; milo, inako se mi je storilo, es wurde mir wehe ums Herz, ich wurde wehmüthig gestimmt; kakor si veroval, tako se ti stori, (so geschehe es dir!), Trub.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
šmigla [šmīgla] samostalnik ženskega spola
milo
PRIMERJAJ: žajfa
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
štrtíč prisl. četrtič: Strtícs ſzkri'za milo recse BKM 1789, 75; Strtícs pa na ſzôdbo Pride BRM 1823, 12
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
umivalo [umiválo] samostalnik srednjega spola
sredstvo za umivanje, čiščenje (rane)
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zdihávati tudi zdühávati -am nedov.
1. vzdihovati: Sóhajtani; zdihávati si KOJ 1833; naj ſze vcsimo ktebi zdihávati KŠ 1754, 267; I ktebi zdihávati BKM 1789, 35; zevſze moucſi zdihávam KŠ 1754, 229; k-tebi zdihávam KM 1783, 2; Vnocsi vudné te zdihávam BKM 1789, 456; Za tebom zdihávam BKM 1789, 80; k-Tebi zdühávam BRM 1823, 35; Sóhajtok, zdühávam -ati AIN 1876, 18; Szvétoga Duhá, steri vu náſz zdiháva SM 1747, 35; kaj vſze ſztvorjenye zdiháva KŠ 1771, 465; Düsa k-Bôgi 'ze zdüháva BRM 1823, 14; Telko jezér prsz zdüháva AIP 1876, br. 6, 2; k-Bougi zdihávamo KŠ 1754, 211; zdihávamo pod bremenom KŠ 1771, 536; kolete ſze i zdihávate KŠ 1771, 751; i düjh moj: naj tebé zdiháva KŠ 1754, 227; Szrczom-ga zdihávaj SŠ 1796, 84; Gori knyemi zdihávajmo BKM 1789, 116; vſzrczi bom zdihávao BKM 1789, 80; ktebi ſzem zdihávao BKM 1789, 164; Noucs, i dén ſzam ſzi zdihávao SŠ 1796, 117; Vu czérkvi zdihávao je KM 1790, 74; Milo ſzi je zdihávala KM 1783, 238
2. tožiti, tarnati: veliko jih pa poznam, ki zdihávajo KOJ 1845, 7; Ne zdihávajte eden prouti drügomi KŠ 1771, 753; Ágág je na ſzmrtnoj vori etak zdihávao KM 1796, 54; Vnogo-krat ſzo ſzi zdihávali nad Petrom roditelje KM 1790, 54
zdühávati se -am se vzdihovati: sze zdühávala bôgi AI 1875, kaz. br. 7
zdihavajóuči -a -e vzdihujoč: Bo'ze miloſztivni! ktebi zdihávajoucs Premislávam ſzi jaſz BKM 1789, 443; I vzéo je to dejte etak zdihávajoucſi KM 1796, 91
1. vzdihovati: Sóhajtani; zdihávati si KOJ 1833; naj ſze vcsimo ktebi zdihávati KŠ 1754, 267; I ktebi zdihávati BKM 1789, 35; zevſze moucſi zdihávam KŠ 1754, 229; k-tebi zdihávam KM 1783, 2; Vnocsi vudné te zdihávam BKM 1789, 456; Za tebom zdihávam BKM 1789, 80; k-Tebi zdühávam BRM 1823, 35; Sóhajtok, zdühávam -ati AIN 1876, 18; Szvétoga Duhá, steri vu náſz zdiháva SM 1747, 35; kaj vſze ſztvorjenye zdiháva KŠ 1771, 465; Düsa k-Bôgi 'ze zdüháva BRM 1823, 14; Telko jezér prsz zdüháva AIP 1876, br. 6, 2; k-Bougi zdihávamo KŠ 1754, 211; zdihávamo pod bremenom KŠ 1771, 536; kolete ſze i zdihávate KŠ 1771, 751; i düjh moj: naj tebé zdiháva KŠ 1754, 227; Szrczom-ga zdihávaj SŠ 1796, 84; Gori knyemi zdihávajmo BKM 1789, 116; vſzrczi bom zdihávao BKM 1789, 80; ktebi ſzem zdihávao BKM 1789, 164; Noucs, i dén ſzam ſzi zdihávao SŠ 1796, 117; Vu czérkvi zdihávao je KM 1790, 74; Milo ſzi je zdihávala KM 1783, 238
2. tožiti, tarnati: veliko jih pa poznam, ki zdihávajo KOJ 1845, 7; Ne zdihávajte eden prouti drügomi KŠ 1771, 753; Ágág je na ſzmrtnoj vori etak zdihávao KM 1796, 54; Vnogo-krat ſzo ſzi zdihávali nad Petrom roditelje KM 1790, 54
zdühávati se -am se vzdihovati: sze zdühávala bôgi AI 1875, kaz. br. 7
zdihavajóuči -a -e vzdihujoč: Bo'ze miloſztivni! ktebi zdihávajoucs Premislávam ſzi jaſz BKM 1789, 443; I vzéo je to dejte etak zdihávajoucſi KM 1796, 91
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zgledávati se -am se nedov. gledati, ozirati se: Szpomilüvanyom sze zgledávam na vaso milo domovino AIP 1876, br. 6, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zòr 1., zóra, m. 1) der Glanz, Mik.; Nebeški zor obda obličje milo, Preš.; — 2) der Tagesanbruch, die Morgendämmerung; ob zoru, Cig., C.; ob prvem zoru, C.; z zorom, mit Tagesanbruch, Cig.; zor se dela, der Tag bricht an, Lašče-Levst. (Rok.); Zor je, hitro mi vstajajte! Npes.-Vod. (Pes.); od zora do mraka, Preš.; — 3) der Osten, Ravn., Slom.; — tudi: zọ̑r.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
žȃjfa, f. = milo, die Seife; — iz nem.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
žájfa -e ž milo: 'zájfar 'zájfo küha KAJ 1870, 140
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
žajfa [žȃjfa] samostalnik ženskega spola
milo
PRIMERJAJ: šmigla
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.